Listje zgrabimo na poseben kup
Do 12. novembra bo v Glasgowu potekala konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah – COP 26. Štiri poglavitne cilje ima: s konkretnimi zavezami zagotoviti globalno ničelne izpuste toplogrednih plinov do sredine stoletja in tako omogočiti cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C; pospešiti prilagajanje za zaščito družbe in naravnih habitatov ter mobilizirati finančna sredstva za zagotavljanje blažitvenih in prilagoditvenih ukrepov. Veliko vprašanje je, ali je globalna družba sposobna te cilje doseči, saj smo se reševanja lotili prepozno.
Zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe poudarja, da je povečanje temperature ozračja, oceanov in tal nedvomno posledica vpliva človeka. Dogajajo se obsežne in hitre spremembe v ozračju, oceanih, kriosferi in biosferi. Podnebne spremembe so že več desetletij del realnosti tudi v Sloveniji in tako bo tudi v prihodnosti. Po podatkih Arsa je v Sloveniji temperatura v zadnjih 60 letih zrasla za 2,4 °C. V Sloveniji je bilo vsako od zadnjih treh desetletij toplejše od vsakega pred njimi.
Temperatura ozračja v Sloveniji je bila v prvih dveh desetletjih tega tisočletja (2001–2020) za 1,8 °C nad tisto v obdobju 1850–1900, v zadnjem desetletju (2011–2020) pa za 2,1 °C. Vročinski stres se stopnjuje in ima velik vpliv na vsa živa bitja. Podobno kot drugod po svetu bodo tudi v Sloveniji vročinski valovi daljši, močnejši in pogostejši. Zaradi velike koncentracije pozidanih površin bodo vročinski valovi v mestih še močneje izraženi kot na podeželju.
Z višanjem temperature se krepi vodni krog, zato so padavinski dogodki postali intenzivnejši, porazdelitev padavin se spreminja. Po podatkih Arsa se bo v Sloveniji pozimi povečala skupna količina padavin, vendar se bo manj padavin zadržalo v snežni odeji, ki je naravni zadrževalnik vode. Tako bo večji del padavin takoj odtekel, kar bo povečalo tveganje za zimske poplave.
Ob močnih jesenskih vetrovih lahko listje z dreves odpade v nekaj urah.
Snežne odeje je danes bistveno manj kot pred šestimi desetletji. Tudi v prihodnosti bo manj snežnih padavin, snežna odeja bo tanjša. Sneg ni pomemben samo za turizem, zelo pomemben je za prenos vode iz hladnega obdobja v rastno dobo. Projekcije za Slovenijo ne kažejo večjih sprememb v skupni količini poletnih padavin. Podaljšal se bo čas med posameznimi padavinskimi dogodki, povečalo se bo izhlapevanje, suha obdobja pa bodo spremljale zelo visoke temperature. Vse to bo zelo povečalo tveganje za pojav t. i. rapidnih suš.
Dež ga odmetava
Obilnejši dež je namočil večji del Slovenije. Najbolj so bile padavine obilne na severozahodu, kjer je 1. in 2. novembra padlo med 60 in 90 mm dežja, v pasu od jugovzhoda mimo osrednje Slovenije do severovzhoda je bilo padavin med 20 in 30 mm, lokalno tudi manj. Padavinske razmere oktobra so bile dokaj normalne, vendar so bile do zadnjega dežja na meji s sušnim obdobjem, ki je najbolj izrazito v zahodni polovici države. V Ljubljani je oktobra padlo le okrog 40 mm padavin, to je le malo nad 30 % dolgoletnega povprečja. V Portorožu je bil ta delež okrog 40 %, v Novem mestu in v Biljah okrog 50 %, v večjem delu vzhodne Slovenije pa od 70 do 100 % dolgoletnih padavin.
Dež in veter sta povzročila masovno odpadanje listja. V osrednji Sloveniji od obarvanja do odpadanja listja bukve v povprečju preteče okrog 12 dni, pri lipi pa 10 dni. Vendar za dolžino časa odpadanja listja ni pravila, pospešijo ga nizke temperature zraka in slane, ki so v tem obdobju leta lahko pogoste. Ob močnih jesenskih vetrovih lahko listje z dreves odpade tudi v nekaj urah.
Podobno kot drugod po svetu bodo tudi v Sloveniji vročinski valovi daljši, močnejši in pogostejši.
Listja praviloma ne kompostiramo z drugimi odpadki, na vrtovih ga je smiselno zgrabiti na poseben kup. Razpade različno hitro: listje hrasta, gabra in jelše razpada hitreje, kostanja, javorja in bukve pa počasneje. Tudi listje zimzelenih rastlin in iglice iglavcev razpada počasi, najmanj dve leti, zato jih dodajamo v listavko v majhnih količinah ali pa jih razrežemo, da razpadejo hitreje.
Naravne snovi v listju bodo koristile tlom na vrtu. Tam, kjer nas ne moti, lahko deluje kot naravna zastirka in se pretvori v prst, bogato s humusom. Zato na vrtu poiščimo primeren vlažen in pretežno senčen prostor, kjer izkopljemo jamo, v katero shranimo listje, ogradimo jo z lesom ali mrežo. Lahko uporabimo zabojnik ali že izdelan kompostnik. Pomembno je, da listje potlačimo, da ne bo zavzelo preveč prostora.
