Zvonovi zapečateni tudi za božič! Župnik Klemen ogorčen
Že skoraj eno leto v Dolini pri Trstu ni mogoče niti za minuto, kaj šele za sekundo, slišati zvonov sv. Urha, sv. Martina in blažene Device Marije na vrhu 33 metrov visokega zvonika. In kot vse kaže, bo tako ostalo. Tamkajšnji župnijski upravitelj Klemen Zalar nam je ob zadnjem obisku povedal, da še ne ve natančno, kdaj bi lahko o tem na sodišču rekli zadnjo. Po nekaterih predvidevanjih bi se lahko sprte strani srečale šele prihodnjega marca.
Kot je znano, so prav nekateri domačini s podpisi oziroma kazensko ovadbo, ki so jo vložili na italijansko tožilstvo, v začetku tega leta dosegli utišanje zvonov. Pritožbe o preglasnem in prepogostem zvonjenju so se v kraju začele pojavljati že avgusta 2019. Takrat je med neurjem strela udarila v zvonik cerkve sv. Urha in poškodovala avtomatsko programsko napravo, ki zaganja in ustavlja zvonjenje. »Zaradi okvare so včasih zazvonili brez opozorila. Ura ni delala šest mesecev. Tehniki so medtem postopoma ugotavljali težave in po večkratnih poskusih in preverjanjih zamenjali celotni sistem,« je že februarja letos pojasnil Zalar.
Ovadba šestih vaščanov
Zaradi tega je začelo v kraju naraščati nezadovoljstvo in predlani se je pojavila peticija, s katero so podpisniki zahtevali konec domnevno preglasnega in prepogostega zvonjenja. Župnik jim je prisluhnil in izključil nočno zvonjenje med deveto zvečer in sedmo zjutraj, vsa bitja ur pa dal znižati na najnižjo stopnjo. »Zaradi tega sem dobil veliko nezadovoljnih klicev župljanov, češ da se ura ne sliši več in da ne zvoni več ob 6. uri.« Za podpisnike peticije pa to ni bilo dovolj. Zahtevali so, da se jutranji pozdrav ob sedmih, ki je trajal eno minuto in pol, prestavi na 8.30. Poleg tega naj se zvonjenje omeji ob posebnih priložnostnih, bitja ur se ukinejo.
Deset metrov od zvonika
Kot so nam odgovorili s službe za odnose z javnostmi pri tržaških karabinjerjih, v okviru katere deluje tudi policijska postaja v Dolini, zaradi zaupnosti preiskave zadeve ne morejo konkretneje komentirati. »Dejstvo je, da je Burolova spalnica 10 metrov stran od zvonika,« so le sporočili, in še, da opis dogodka, kot ga navaja župnik, ne ustreza temu, kar se je dejansko zgodilo. »Lahko vas samo povabimo, da povprašate občane Doline, več pa vam ne moremo povedati. Niti gospod Burolo ne.« Kot so zaključili, je bilo storjenih tudi več poskusov za pošten in miren kompromis.
To je Zalarja tako razburilo, da je jutranji pozdrav vrnil na 6. uro, medtem ko je iz spoštovanja do podpisnikov peticije omejil dnevno bitje na minimum in izključil nočno zvonjenje. Nato je, kot smo poročali, sledila ovadba šestih vaščanov iz Doline. Urad državnega tožilstva, ki ga vodi Antonio De Nicolo, je sprožil sodni postopek zoper Cerkev, s katerim je dosegel, da so zvonove zasegli.
Od februarja, ko so jih odpečatili, pa ti še naprej niso zvonili, saj je Zalar trdil, da je odredba postavljala tehnično neizvedljive pogoje za ponovno zvonjenje. Pod novimi pravili so vnovič zadoneli za velikonočno vigilijo. In zdelo se je, da so se domačini nekako sprijaznili z njimi. A 6. maja se je spet zgodil zaseg, in to zaradi presežne meje dovoljene jakosti zvonjenja za pet decibelov od velike noči dalje. To je župnik odločno zavrnil, saj da so zvonjenje skrajšali še za 15 sekund v primerjavi s tem, kar je predvideval škofov dekret.
Klican na policijsko postajo
Da v Dolini res niti enkrat ne zazvonijo zvonovi, smo se pred dnevi lahko prepričali tudi sami. Na žalost se tistega dne nismo mogli srečati z župnikom, saj je ta zbolel, smo se pa pogovarjali po telefonu. Še danes ne more razumeti, da jim je oblast dobesedno utišala zvonove. Razloži, da se je vse začelo v začetku leta 2020, torej že v času epidemije novega koronavirusa, in sicer s strani žene načelnika orožnikov iz Doline Denisa Burola. »Mene in nekatere ožje sodelavce je od februarja 2020 naprej v različnih urah večkrat nadlegovala po telefonu in kričala, naj se takoj ugasnejo! Izsiljevanja so se nadaljevala v kasarni,« je poudaril. In nadaljeval, da je začela njena prijateljica zbirati podpise pod peticijo, pri čemer pa naj bi se kasneje izkazalo, da je bilo veliko tistih, ki so se podpisali, zavedenih. Predstavljeno naj bi jim namreč bilo, da bodo s tem omogočili obnovo zvonika. To, da je bil klican na tamkajšnjo policijsko postajo, se mu zdi povsem nedoumljivo. Meni namreč, da naj bi se tam razreševala le kazniva dejanja, ne pa zvonjenje cerkvenih zvonov.
V vsem tem času so v kraju, kot razloži Zalar, že zbrali tudi skoraj 400 podpisov oziroma »štirikrat več od tistih, ki so nepravično zaplenili naše zvonove«. »Če je bilo nekaj podpisov dovolj za zaplembo zvonov, kako da sedaj teh 400 podpisov ni dovolj, da se jih spet zažene?« se sprašuje Zalar, ki dodaja, da podpise zbirajo še do 20. decembra.
»Prvič v Evropi ali celo na svetu se dogaja kaj takega. Zakon, po katerem me obtožujejo, je namenjen hrupnim situacijam, kot so glasba v nočnih urah ali hrupna dejanja, ki ogrožajo ljudi in okolico. Seveda bi me lahko obtoževali, če bi se zvonovi redno oglašali zunaj cerkvenega obreda in krajevnih navad (kar ustavno zapoveduje konkordat iz leta 1984 med Cerkvijo in državo). Ker pa se to nikoli ni zgodilo, se nam dogaja velika krivica. Poleg vsega se v takih primerih navadno izstavi globa, nikoli pa se ni slišalo, da bi v kakšnem javnem obratu ali nočnem lokalu zaradi hrupa zaplenili zvočnike, kaj šele zvonove! So morda kje zaplenili kakšen vlak ali letalo, ki povzročata veliko hrupa ob železnici ali pri letališču? Kdor se naseli šest metrov stran od zvonika, bo seveda slišal zvonove, saj ta stoji tam že najmanj od leta 1359,« izpostavi župnik, ki bi kaj takega, kot je zaseg zvonov, po svojih besedah pričakoval v kateri od avtoritarnih držav, ne pa v demokratični Italiji. »Noben najhujši režim si ni privoščil tako hudega dejanja utišanja zvonov. Čakati smo morali na leto 2022,« je bil oster Zalar in še, da Dolina še ni doživela božiča brez zvonov. »Morda se bo to zgodilo prav letos,« ugotavlja z veliko žalostjo.
