LJUBLJANA – V Visli na jugu Poljske nedaleč stran od meje s Češko se bo danes popoldne s kvalifikacijami začela nova sezona v smučarskih skokih – že 39. za svetovni pokal. Proti Šleziji se je pod vodstvom glavnega trenerja Gorana Janusa odpeljalo tudi sedem slovenskih reprezentantov, ob Tilnu Bartolu, Robertu Kranjcu, Anžetu Lanišku, Petru Prevcu, Anžetu Semeniču in Juriju Tepešu, ki že imajo izkušnje s tekem na najvišji ravni, je v moštvu novinec Timi Zajc, ki bo prestal ognjeni krst med elitno druščino.
Da je Janus vpoklical tudi 17-letnega upa iz Hramš pri Dobrni, ni nikakršno presenečenje. Kdor je spremljal Timijev razvoj v mlajših kategorijah, v katerih je kot za stavo preskakoval vrstnike, je vedel, da bo prej ali slej dobil priložnost za dokazovanje med najboljšimi skakalci. Uvrstitev v udarno slovensko ekipo si je Zajc prislužil najpozneje pred mesecem dni, ko je na poletnem članskem državnem prvenstvu pod Šmarjetno goro zanesljivo opravil z vsemi tekmeci, visoko raven skakanja pa je kazal tudi na zadnjih treningih na ledeni zaletni smučini v Kranju. Zato je njegova želja, da bi si že na premieri izbojeval točke za svetovni pokal, povsem realna.
Ne bo jih zmanjkalo
Vsekakor se je Timi, ki je februarja letos prepričljivo zmagal na olimpijskem festivalu evropske mladine v Erzurumu, sposoben zavihteti precej visoko, s svojimi najboljšimi skoki bi se lahko celo približal podvigu Domna Prevca, ki je pred dvema letoma med elito v Klingenthalu debitiral z osmim mestom. Najmlajšega od bratov Prevc, ki je blestel v prejšnji zimi, v kateri je šokiral konkurenco tudi s štirimi zmagami med svetovno elito, tokrat ni v ekipi, bo pa prej ali slej spet skočil vanjo. Oba z Zajcem sta predstavnika mladega slovenskega vala, ki pravzaprav vsako leto naplavi novo ime. V ozadju tako nase že opozarjajo novi talenti in zdi se, da jih pri nas nikdar ne bo zmanjkalo. Verjetno jih toliko nimajo nikjer drugje.
Množice mladih skakalcev in skakalk, ki so si nadeli startne številke na nedavnih poletnih državnih prvenstvih od Gore pri Krškem in Velenja prek Kranja do Planice, so zelo zgovorne; med cicibani do 9 let jih je bilo 71, med dečki do 10 let dva več, v konkurenci do 11 let jih je tekmovalo kar 85, do 12 let natanko 70, med dečki in deklicami do 13 let se jih je med seboj pomerilo 77, do 14 let so jih našteli 48 itn. Za člansko državno prvenstvo se praviloma vsako leto prijavi več kot 50 tekmovalcev, tako da morajo prireditelji izvesti celo kvalifikacije. Za primerjavo: toliko jih nimajo niti Nemci niti Poljaki, ki v zadnjem obdobju kraljujejo v pokalu narodov, kaj šele Finci. Dežela tisočerih jezer je tudi zaradi velikega upada skakalcev le še bleda senca nekdanje velesile, ki je svojčas kot po tekočem traku rojevala šampione z legendarnim Mattijem Nykänenom na čelu.
V klubih dihajo na škrge
Toda časi se spreminjajo in zdaj ima Slovenija – kar zadeva smučarske skoke – vse tisto, o čemer lahko tekmeci le sanjajo. Ob številnih upih, za kar gre seveda največja zasluga klubom, od katerih jih sicer precej diha na škrge in so v veliki meri odvisni od prostovoljnega dela staršev in celo trenerjev, še nordijski center v Planici, ki nam ga zavidajo mnogi, kranjsko šolo, vrhunske domače proizvajalce opreme (smuči in vezi Slatnar, tekmovalni dresi Dali, Skypilot...) in znanje, na katerega stavijo tudi zunaj naših meja. V zadnjih letih je namreč kar nekaj naših trenerjev našlo delo v tujini, in sicer Bine Norčič, ki vodi ameriško-kanadsko reprezentanco, Janez Debelak (Kazahstan), Jure Radelj (prej Romunija, zdaj Južna Koreja) in Matjaž Zupan (Češka, Francija, Rusija, Bolgarija). Po vseh uspehih, ki se jih je v preteklih letih veselil skupaj s Petrom Prevcem, Robertom Kranjcem & Co., je zagotovo že kakšno ponudbo prejel tudi zdajšnji trenerski štab naše reprezentance, ki mu od pomladi 2011 poveljuje Janus. Slovenski »selektor« je pred odhodom v Vislo deloval izjemno optimistično, kot glavna cilja v sezoni pa je izpostavil kolajni na januarskem svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu in februarskih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Ob takšnih skakalcih nižje niti ne more meriti.
