Nemara bomo ugotovili, kje smo morda kaj zasrali

Slovenski skakalni as Peter Prevc sezone, ki se izteka, ne bo ohranil v najlepšem spominu. Četudi bi na finalu svetovnega pokala ta konec tedna v Planici dosegel dve posamični zmagi in se v soboto veselil še moštvenega prvega mesta, zanjo – kot je poudaril med včerajšnjim pogovorom na vlaku do Jesenic – še ne bi mogel reči, da je bila uspešna.

Ali ste v zadnjih dneh kaj podoživeli lansko planiško pravljico?

»Ne, razen zdaj na vlaku. Zagotovo je letos evforija manjša, kot je bila lani, ne vem, zakaj, morda zato, ker naši rezultati niso tako dobri. Je pa zanimivo, da se je že v Trondheimu skorajda več kot o Vikersundu govorilo o Planici, ki je nedvomno eden od vrhuncev sezone za slehernega skakalca.«

Je bilo pa potem tudi o Vikersundu veliko govora, kajne?

»Vsekakor. Že zaradi tamkajšnjega dobrega vzdušja in razmer, čeprav so imeli nekateri z njimi tudi smolo.«

Zlasti Norvežani so želeli doseči, da bi razveljavili svetovni rekord Stefana Krafta (253,5 m), češ da je z zadnjico podrsal po snegu. Kakšno je vaše mnenje?

»Ne vem, osebno menim, da ni podrsal, se mi pa zdi, da se lahko nekomu, ki poleti 253,5 metra daleč, oprosti tudi morebitni dotik tal.«

Vaši vikersundski poleti so dobra napoved sklepnega dejanja v Planici.

»Bili so solidni in vzpodbudni. Če se bom še malo izboljšal, znam biti že zelo v redu. Ne glede na vse se moram finala predvsem lotiti s trezno glavo. Verjamem, da bodo tribune znova polne, veliko bo predvsem Poljakov. Verjetno bodo nadomestili tiste Slovence, ki se to pot ne bodo odpravili v Planico, kjer bo vzdušje – o tem sem prepričan – vnovič eno od boljših v svetovnem pokalu.«

S čim bi bili sami zadovoljni?

»Če bi poletel zares daleč in se potem v izteku ustavil pred množico navdušenih navijačev. To so trenutki, ki jih kot skakalec zlepa ne pozabiš. Vendar tega nikoli ne smeš izsiljevati, saj se lahko polet podaljša do Jesenic.«

Komu pripisujete več možnosti v dvoboju za veliki kristalni globus med Avstrijcem Stefanom Kraftom in Poljakom Kamilom Stochom, ki ju loči le 31 točk?

»Kraft je v Vikersundu pokazal določene šibkosti, vselej ni prikazal nastopov, kakršnih je sposoben. Imam pa občutek, da zna hitro izključiti glavo, se spočiti in vrhunsko pripraviti za tekmo. Na drugi strani je Stoch že bil v podobni vlogi, ko se je do zadnjega boril za globus in ga tudi osvojil. Za oba bo tokratna Planica zagotovo zelo stresna, vem, kako se počutita, se mi pa kljub vsemu zdi, da je Stefan v zraku malenkostno boljši od Kamila, zato bi skorajda bolj stavil na Avstrijca.«

Tudi sami ste še v igri za (mali) globus, saj v skupnem seštevku smučarskih poletov pred zadnjima dvema posamičnima tekmama držite četrto mesto.

»Toda glede na to, kakšne predstave ob Kraftu in Stochu kažeta tudi Andreas Wellinger, Noriaki Kasai, je težko pričakovati, da bi – četudi bi jaz dvakrat zmagal – oni toliko zaostali.«

Kako je z vašimi baterijami?

»Za zdaj so še polne. Za to vsakič znova poskrbi tudi domač teren, zaradi katerega imaš več obveznosti, ki prispevajo k temu, da si zvečer bolj utrujen in zato hitreje zaspiš.«

Glede na to, da vam je zima kljub težavam hitro minila, si za prihodnjo verjetno želite, da bi se bolj vlekla?

»Da, bilo bi dobro. Prav nič se ne bi pritoževal, če bi vseskozi posegal po dobrih uvrstitvah in zaradi njih vedno znova nestrpno čakal na to, da bi užival v tekmah.«

Kako zelo bi bil za vas – kar zadeva začetek priprav za naslednjo sezono – pomemben uspešen finale v Planici?

»Kaj pa vem. Četudi bi dosegel dve posamični zmagi in se v soboto veselil moštvenega prvega mesta, še ne bi mogel reči, da je bila ta sezona dobra. Je pa po drugi strani res, da je bila stresna, morda je bila dobra iz tega zornega kota, da bomo vsi skupaj pogledali, kje smo v pripravah morda kaj zasrali, in ugotovili, kaj lahko izboljšamo.«

Ali že veste, kaj bi spremenili, če bi lahko?

»Bomo o tem pozneje...«