SLOVENJ GRADEC – Pravijo, da je treba lepo pomniti, slabo pa pozabiti. Nekako v tej maniri so se minuli vikend na Koroškem zbrali nekdanji soigralci iz mladinske reprezentance Socialistične republike Slovenije. Med 7. in 9. julijem 1967 je Slovenj Gradec gostil državno prvenstvo republik, 50 let pozneje so bili naši tedanji asi spet na lokaciji −na Koroškem. »Prišli smo praktično vsi, manjkal je le Roman Kac, na žalost pa tudi pokojna Marjan Lubej in vodja delegacije Jože Kuzma,« nam je po prijetnem dogodku povedal pobudnik in osrednji organizator srečanja Tomo Levovnik.
Goršič že 51 let
Tedanjega prvenstva republik se je udeležilo pol ducata ekip nekdanje skupne države, prvaki so postali igralci Bosne in Hercegovine, ki so v finalu s 7:5 ugnali Slovenijo. Srebrna medalja je bila takrat sorazmerno lep uspeh. Šele potem se je ugotovilo, da je nekaj ekip nastopilo z dvema, tremi igralci, ki so bili starejši, kot bi lahko bili. Našo zasedbo je vodil neumorni trener Tone Goršič, ki je do danes zbral reci in piši neprekinjenih 51 let dela kot trener ali pomočnik trenerja. Dres naše republike so nosili Darko Čeak, Marjan Lubej, Stašo Butkovec, Adolf Hudarin, Milan Ermenc, Mirko Mejavšek, Ivan Burjas, Roman Kac, Franc Judež, Boris Čuk, Martin Tiršek in Tomo Levovnik.
V 60. letih prejšnjega stojetja je Slovenj Gradec živel od rokometnega turizma. Tu so gostovale ekipe Bjelovarja, Medveščaka, Crvene zvezde. Pa danes? »Ko smo prišli v isti hotel, so bili tam vnovič športniki – rokometaši Zaječarja, mladinci košarkarji,« je bil nad športno-turističnim vrvežem navdušen Levovnik. »Pogrešam pa, da bi domača oblast v Slovenj Gradcu dala večji poudarek domačemu klubu, ki životari.« |
Sami kupili dres
»Tedanja rokometna zveza ni imela denarja za nakup dresov. Zato smo si jih kupili sami, šef naše delegacije Jože Kuzma pa je na drese dodal napisal Slovenija z grbom. To je bila v tistih časih genialna in zelo nora zgodba. Nekateri pa so bili pravi Slovenci že pred letom 1991,« v smehu pripomni Levovnik, ki je za svoje soigralce pripravil tudi nekaj pozornosti. Vključno z dresom! Levovnik je ohranil primerek iz leta 1967. Ob snidenju generacije je za vsakega pripravil repliko dresa z lastno številko na hrbtu. Na druženju so jubilanti prejeli tudi album, ki je štel 19 strani, v njem pa so bili zbrani vsi s to ekipo povezani članki iz časopisov, dodani so bili tudi vsi podatki. Vsak od udeležencev druženja je dobil en izvod. Poleg tega so vsi dobili še monografijo občine in knjigo ob 60-letnici rokometa v Slovenj Gradcu. »Gostil nas je Rokometni klub Slovenj Gradec 2011. Žal pa nismo mogli na tisti prvotni stadion, kjer smo na planem igrali leta 1967. Eden od prejšnjih županov ga je dal zasuti in zgraditi parkirišče. Ko je to izvedel naš trener Tone Goršič, je bil zelo togoten,« še navrže Levovnik.
Dobrodelna nota
»V formalnem delu smo se soigralci pogovorili, skupaj s trenerjem smo obujali spomine. Potem smo moj originalni dres podpisali in ga podarili RK Slovenj Gradec 2011. Do zdaj so v klubu zbrali štiri, pet eminentnih dresov, ki jih bodo dali na dražbo, da bodo zbrali nekaj evrov za mlade nadarjene rokometaše iz socialno ogroženih družin,« nadaljuje Levovnik. Obiskal jih je tudi Janez Gologranc, nekdanji kapetan domačega kluba in eden najboljših slovenskih rokometašev svojčas.
Rokometaši so ob tej priložnosti podelili Muzeju Slovenj Gradec tudi neprecenljivo zbirko podatkov (zapisi uradnih in prijateljskih tekem, beležke, računovodski izpisi), ki jih je med letoma 1957 in 1970 vestno beležil Jože Levovnik (prvi predsednik slovenjgraškega rokometnega kluba).
Nekdanjim rokometašem bo torej ostal bo spomin na generacijo. Drese so dobili, publikacije imajo. Zdaj jim preostane še, da se (večkrat) pokličejo in na rokometnih tekmah spijejo kak špricer. Ter obujajo spomine. Na dobre stare čase.
