Erjavec bo Sekuliću ponudil nov mandat

Zmaga nad Italijo (89:85) za sedmo mesto in izenačenje najboljšega dosežka slovenskih košarkarjev na svetovnih prvenstvih je po svoje zastavila več ugank, kot je ponudila odgovorov. Pred odhodom na Japonsko in Filipine so želje pač segale višje, celo do kolajne in neposredne vstopnice za olimpijske igre. A kakor realne okoliščine niso dopuščale uresničitve sanj na igrišču, jih moramo sprejeti tudi ob njem. Kvečjemu se lahko vprašamo, zakaj se reprezentanca ni uvrstila višje na prejšnjih mundialih, na katerih je imela v izobilju adutov iz lige NBA in evrolige.

Slovenija je končala SP z izkupičkom petih zmag in treh porazov, ugnala je 8. Italijo, 10. Avstralijo, 16. Gruzijo in 30. Venezuelo, izgubila z zlato Nemčijo, bronasto Kanado in 6. Litvo. In to z zasedbo, ki ni mogla računati na svoja udarna krilna centra Eda Murića in Vlatka Čančarja, malone niti na Jako Blažiča, saj je skupno igral pičlih 26 minut, medtem ko je imel Klemen Prepelič šele deveto minutažo v moštvu. Tudi vrzeli v obrambi, ki so bile očitne že na pripravljalnih tekmah, niso izginile. A nekaj je moštvo vendarle počelo prav, saj so za njim zaostali številni sloviti tekmeci brez pravega pojasnila ali opravičila. Poleg naštetih še branilka naslova in lanska evropska prvakinja Španija, Francija, ki ima bronasti kolajni z zadnjih dveh SP ter srebrni z OI 2021 in lanskega EP, Brazilija, Grčija ... Da Argentine, Češke, Poljske, Turčije, Hrvaške in drugih, ki se niso uvrstili na SP, niti ne omenjamo.

Na koncu moramo priznati, da je končna uvrstitev celo boljša, kot so dopuščale okoliščine. Ne nazadnje peto mesto med evropskimi reprezentancami pomeni boljši dosežek, kot ga je zmogla popolna zasedba na lanskem eurobasketu. Zanj ima seveda največ zaslug Luka Dončić, s povprečjem 27 točk prvi strelec mundiala, ki je v slovenski ekipi prevladoval tudi pri skokih, asistencah, dobljenih žogah in celo blokadah. A tudi njegovi soigralci so prispevali, kolikor so pač zmogli. Najboljša šesterica SP je bila pač boljša v vseh pogledih, imela je večjo ponudbo vrhunskih asov in zato bogatejši taktični razpon, hkrati pa manj smole s poškodbami.

Kako naprej?

Zdaj je še bolj jasno, da se bo slovenska reprezentanca morala bolj odločno lotiti pomladitve svojih vrst, čeprav jo prihodnje leto čakajo kvalifikacije za OI in začetek poti proti EP 2025. V Manili se je končal selektorski mandat Aleksandra Sekulića, ki ga je začel novembra 2020, a ne skriva, da bi sprejel novega. Predsednik KZS Matej Erjavec je že napovedal pogovore o podaljšanju sodelovanja: »Zadovoljen sem z delom strokovnega štaba. Če je bil lanski izpad v četrtfinalu EP neuspeh, je 7. mesto na SP zame uspeh. Zato me zanima, kakšna je Sekulićeva vizija za prihodnost.« Erjavec je potrdil, da resno razmišlja o organizaciji enega od štirih kvalifikacijskih turnirjev za OI 2024. A ker bi vložek znašal 3,5 milijona evrov, bi ga lahko izpeljali le ob pomoči države.