Zaplesal od veselja, v Tokiu pričakuje še več

RIO DE JANEIRO – Na vrhu hotela Windsor Excelsior na Copacabani je odmevala slovenska glasba. V slovenskem središču, ki je odprto ta teden, je bilo nadvse živahno v družbi Slovencev iz domovine in potomcev naših rojakov, ki živijo v Riu de Janeiru in drugih krajih, navijačev, predstavnikov podjetij iz Slovenije in Brazilije ter nekaterih politikov. Prvi teden olimpijskih iger je v družbi slovenskih športnikov blestela ministrica za šport Maja Makovec Brenčič, ki je spretno izkoristila največji športni dogodek na svetu za temeljito likanje svoje medijske podobe. Postala je nacionalna navijačica št. 1.

Za tovrstno prizadevanje ji je po svoje čestital predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec, ki jo je med drugim povabil na polko ob Avsenikovi Na Golici. Po prisrčnem programu Slovenske zveze v Braziliji si je nekdanji judoist in bivši predsednik Judo zveze Slovenije oddahnil na terasi hotela ob bazenu in v šali dahnil: »Precej vroče mi je, očitno sem izgubil nekaj kondicije.«

O izkušnjah iz prvega tedna na olimpijskih igrah je dejal: »Te igre sem začel doživljati v nekakšnem strahu, bolje rečeno krču. Vse to zaradi napovedi pred igrami, ki so bile vse prej kot vesele, iz dneva v dan so bile slabše. Ko pa sem prišel v Rio, sem spoznal, da je bilo morda res vse opisano preveč dramatično. Posamezni dogodki so bili tako močno izpostavljeni, da so dodobra zasenčili vse dobro v zvezi s temi igrami. Tega smo vajeni tudi od drugod, namreč da negativno odmeva močneje kot kaj drugega.«

Ne gre samo za kolajne

Do četrtka, ko je odšel v domovino, je Slovenija osvojila tri kolajne, polovico tega, kar je napovedal. »Po šestih dneh, po 35 odstotkih slovenskih nastopov lahko rečem, da so naša rezultatska pričakovanja že presežena. Ne govorim samo o kolajnah Tine Trstenjak, Ane Velenšek in Petra Kauzerja, saj niso edino merilo za oceno. To bi bilo pravzaprav nepošteno do ostalih športnikov. Uvrstitev kanuistov Benjamina Savška na 6. mesto ter Saša Taljata in Luke Božiča na 7. mesto, kajakašice Urše Kragelj na 9. mesto, judoista Adriana Gomboca na 5., kolesarja Primoža Rogliča na 10. mesto, igralca Bojana Tokiča v osmino finala namiznoteniškega prvenstva so rezultati, ki morajo dati slovenskemu športu novo spodbudo za doseganje še boljših dosežkov oziroma ohranjanje te ravni. Opažam, da v panogah, na katerih smo prisotni na OI, doma ni krize in da je niti ne bo. Z igrami v Tokiu 2020 se nam odpirajo nove možnosti, saj bodo tam tudi novi športi, karate, bejzbol oziroma softbol, športno plezanje, rolkanje in deskanje na valovih. Tako se bomo lahko dokazovali tudi na teh področjih, prisotni bomo v več panogah. Računam, da bomo tam prisotni v badmintonu, tekvandoju, veslanju, strelstvu z Rajmondom Debevcem. Tokrat smo v 16 športih, čez štiri leta pa bomo verjetno v 20 ali 22.«

Izrazil je zadovoljstvo nad že doseženim, a dejal, da bo zanesljivo še bolj zadovoljen prihodnjo sredo. Spomnimo, pred igrami je napovedal šest slovenskih kolajn. »Vodja slovenske reprezentance Iztok Čop je imel manj optimistično napoved kot jaz, toda pri njem je previdnost na mestu, saj je to navsezadnje njegova dolžnost. Toda dobri rezultati, ki ne prinašajo kolajn, po svoje držijo skupaj olimpijsko družino tudi v sponzorskem pogledu. Ne smemo pozabiti, da olimpijski komite več kot 65 odstotkov denarja dobi od sponzorjev. Če bi računali samo na denar od fundacije za šport in države, ne bi imeli dodane vrednosti, ki se kaže ob sofinanciranju priprav olimpijcev. Denar namreč vlagamo v to, da bi bile olimpijske igre izvedene karseda kakovostno v vseh pogledih. Ta del ni toliko na očeh javnosti, je pa potreben in večinoma odločilen, da smo uspešni na olimpijskih igrah.«

Pretresi po ruski aferi

Letošnje igre je zaznamovala dopinška afera v Rusiji. Njihova reprezentanca nastopa močno okrnjena, nanjo letijo ostre kritike, dogaja se že popolna ignoranca tekmecev. Kakšne še bodo posledice? »Najnovejša odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, da do nadaljnjega ne dovoli prirejanja mednarodnih tekmovanj v Rusiji, je zelo slaba. Pod vprašajem so tudi evropske igre leta 2019. To je slaba popotnica za prihodnost svetovnega športa. Upam, da se bodo glave v naslednjih mesecih streznile in da bodo sprejeli odločitev, zaradi katere ne bodo kaznovani ruski in drugi športniki, ki se niso dopingirali,« meni Gabrovec in dodaja: »Močno upam, da se to ne bo vleklo tako dolgo, da bi lahko prizadelo tudi svetovno prvenstvo v nogometu leta 2018. To se mora razčistiti v mesecu ali dveh, saj se mora dovolj zgodaj dodeliti nogometno prvenstvo drugemu gostitelju.«