LIGA PRVAKOV
Ragbi diktira bradati žogobrc
Ajax in Tottenham za drugega finalista lige prvakov. Amsterdamski dolgolasci so pisali sedemdeseta leta.
Odpri galerijo
Johan Cruyff in Barry Hulshoff z evropskim pokalom, ki ga je Ajax osvojil trikrat zapored. FOTO: Rex
LJUBLJANA – Drevi bomo dobili še drugega finalista v nogometni ligi prvakov, Ajax bo v Amsterdamu proti Tottenhamu branil vodstvo 1:0 s prve tekme v Londonu.
A današnji žogobrcarji nimajo pojma. Glede pričesk in podobnega, namreč, puhoglavo se ravnajo le po modnih smernicah. Zdaj priljubljena brada, ima jo tudi slovenski reprezentant Miha Mevlja, je bila pri igralcih najprej uvedena v ragbiju, gre predvsem za oponašanje videza evropskih staroselcev, ko so ti naselili Novo Zelandijo, deželo ragbija.
Ko je imel David Beckham pri nogometaših čop, je bila priljubljena ta pričeska, torej je zdaj Gareth Bale njegov popolni oponašalec. Dolgolasci v slogu rockerjev so bili v zgodovinskem času sedemdesetih let znamenje uporniškega obdobja, izpostavimo zlati Ajaxov rod in argentinsko reprezentanco, ko si je ta leta 1978 na domačih tleh priigrala naslov svetovnih prvakov.
Mario Kempes je bil po videzu legendarni dolgolasec, Ajaxovi Johan Cruyff, Johan Neeskens, Ruud Krol, Johnny Rep, Arie Haan, Piet Keizer, Horst Blankenburg ... bi lahko igrali v kakšni angleški simforock skupini. Ta rod kluba iz Amsterdama je sicer trikrat zapored osvojil evropski pokal (1971–1973), to tekmovanje je bilo elitna predhodnica zdajšnje lige prvakov. Barry Hulshoff je bil prav poseben, Ajaxov srednji branilec je bil telesno zelo močan, ob bujni pričeski pa je premogel tudi košato brado.
Lasni čop nekdanjega igralca Ajaxa Zlatana Ibrahimovića je zgodba zase, Ibrakadabra je po osebnosti razred zase, temu botruje tudi dejstvo, da je po rodu s prostorov nekdanje skupne države Jugoslavije. Kaj pa peti beatle, seveda po glasbeni skupini?
George Best je bil zaradi nogometnih sposobnosti, rockerskega videza, lahkoživega plejbojevskega življenja in čezmernega popivanja prav gotovo najbolj izpostavljeni posameznik športnega glamurja. Znamenit je njegov stavek: »Ogromno denarja sem porabil za pijačo, dekleta in hitre avtomobile, drugo sem preprosto zapravil.«
Ajax v sedemdesetih letih je bil torej prototip nizozemskega totalnega nogometa, po videzu rockerska druščina, v današnjih časih globalnih kapitalističnih smernic pa manjka drznosti in osebne identitete.
Johan Cruyff in Barry Hulshoff z evropskim pokalom, ki ga je Ajax osvojil trikrat zapored. FOTO: Rex
A današnji žogobrcarji nimajo pojma. Glede pričesk in podobnega, namreč, puhoglavo se ravnajo le po modnih smernicah. Zdaj priljubljena brada, ima jo tudi slovenski reprezentant Miha Mevlja, je bila pri igralcih najprej uvedena v ragbiju, gre predvsem za oponašanje videza evropskih staroselcev, ko so ti naselili Novo Zelandijo, deželo ragbija.
Ko je imel David Beckham pri nogometaših čop, je bila priljubljena ta pričeska, torej je zdaj Gareth Bale njegov popolni oponašalec. Dolgolasci v slogu rockerjev so bili v zgodovinskem času sedemdesetih let znamenje uporniškega obdobja, izpostavimo zlati Ajaxov rod in argentinsko reprezentanco, ko si je ta leta 1978 na domačih tleh priigrala naslov svetovnih prvakov.
Mario Kempes je bil po videzu legendarni dolgolasec, Ajaxovi Johan Cruyff, Johan Neeskens, Ruud Krol, Johnny Rep, Arie Haan, Piet Keizer, Horst Blankenburg ... bi lahko igrali v kakšni angleški simforock skupini. Ta rod kluba iz Amsterdama je sicer trikrat zapored osvojil evropski pokal (1971–1973), to tekmovanje je bilo elitna predhodnica zdajšnje lige prvakov. Barry Hulshoff je bil prav poseben, Ajaxov srednji branilec je bil telesno zelo močan, ob bujni pričeski pa je premogel tudi košato brado.
Peti beatle
Lasni čop nekdanjega igralca Ajaxa Zlatana Ibrahimovića je zgodba zase, Ibrakadabra je po osebnosti razred zase, temu botruje tudi dejstvo, da je po rodu s prostorov nekdanje skupne države Jugoslavije. Kaj pa peti beatle, seveda po glasbeni skupini?
George Best je bil zaradi nogometnih sposobnosti, rockerskega videza, lahkoživega plejbojevskega življenja in čezmernega popivanja prav gotovo najbolj izpostavljeni posameznik športnega glamurja. Znamenit je njegov stavek: »Ogromno denarja sem porabil za pijačo, dekleta in hitre avtomobile, drugo sem preprosto zapravil.«
Ajax v sedemdesetih letih je bil torej prototip nizozemskega totalnega nogometa, po videzu rockerska druščina, v današnjih časih globalnih kapitalističnih smernic pa manjka drznosti in osebne identitete.
