Kristjan Čeh v Pariz tudi z navijači po kolajno

Po uspešni zimski sezoni in kolajni Lie Apostolovski na dvoranskem SP v Glasgowu so oči svetovne atletike že uprte v poletno sezono. V Sloveniji predvsem v Kristjana Čeha, enega glavnih adutov za odličje v Parizu, ki olimpijsko sezono začenja z novim trenerjem. 25-letni in 206 centimetrov visoki Čeh je optimist in čeprav odličij ne želi napovedovati, se zaveda, da sodi v sam vrh meta diska. »Za odličje bo najbrž treba vreči prek 70 metrov,« je na Ptuju pričakovanja razgrnil aktualni svetovni podprvak.

Ob vstopu v olimpijsko sezono ste se razšli s trenerjem Gerdom Kanterjem, namesto njega v vašo ekipo prihaja Estonec Mart Olman. Zakaj ste se odločili za spremembo?

»V idealnem svetu bi bila športnik in trener skupaj celo kariero, a se ne izide vedno tako. Oba sva čutila, da sva drug drugemu dala vse, kar sva lahko, nisem več videl poti naprej in napredka, zato sem se na koncu odločil za to potezo. Športnik ima le eno kariero, zato moraš včasih sprejeti tudi kakšno težko odločitev, da bi naredil še korak naprej.«

Je v vajinem odnosu prišlo do zasičenosti?

»Ni bilo kakšnih posebnih težav, morda je on včasih želel, da bi se še bolj posvetil vajam za moč, jaz pa tega nisem želel, a to so bile malenkosti, ki so v odnosu med športnikom in trenerjem zelo pogoste. Z Gerdom sva že dalj časa vedela, da bova šla vsak svojo pot, načrtovali smo spremembo po olimpijskih igrah, a se je na koncu izšlo drugače. Nisva se več ujela, napredka ni bilo in potreben je bil rez.«

Pred vrati je sezona z zelo zgoščenim urnikom in vrhuncema junija (EP) in avgusta (OI).

»Še pred tem me čaka tudi nekaj tekem diamantne lige, kakšen miting pa bom tudi izpustil, ker sem se želel izogniti dolgim potovanjem. V Stockholmu denimo ne bom tekmoval, ker je terminsko preblizu evropskemu prvenstvu, letos bo vse posvečeno EP in nato Parizu, kjer želim biti optimalno pripravljen.«

Igre v Parizu bodo nekaj posebnega tudi zato, ker bodo potekale na evropskih tleh.

»Kar zadeva hrano ali kulturo, za nas ni nobenega problema, dobimo, kar želimo, pa tudi če je to kitajska ali indijska hrana. Bo pa lepo tekmovati v Parizu, ker ne bo dolgih potovanj, ni časovne razlike, upam pa tudi na to, da me bo s tribun pospremila domača publika. Vem, da bo težko, vstopnice niso poceni, mi je pa vedno v užitek tekmovati, ko imam podporo s tribun, kot je bilo lani v Budimpešti.«

Na zadnje priprave odhajate na Tenerife, zakaj je med atleti ta otok tako priljubljen?

»Toplo in sončno vreme lahko najdemo tudi drugje, mi smo nastanjeni na severu otoka, razmere v hotelu so vrhunske, imam vse mogoče uteži v fitnesu, hrana je dobra, štadion je z avtom oddaljen dve minuti, povezave do otoka so dobre. Na Tenerifu mi res čisto nič ne manjka.«