Batmana neuglašena, pomočniki zbegani: Dončić in Dragić nista mogla verjeti, da je Slovenija izpadla
Noben uspeh ne traja večno in noben neuspeh ni usoden – razen če zavračaš misel, da bi lahko nekaj spremenil. Tako bi lahko združili misli starih modrecev v primeru sestopa slovenske košarkarske reprezentance z evropskega prestola. Podvig na EP 2017 je v naslednjih petih letih izkoristila le delno, zdaj se mora hkrati otepati pretiranega malodušja in se z odpravljanjem napak lotiti novih izzivov. Zatiskanje oči in ušes bi prineslo še hujše posledice kot poraz proti Poljski.
Da Slovenija 2022 ni enaka šampionskemu modelu 2017, so nakazovale že tekme pred letošnjim eurobasketom. V popolni zasedbi je potrebovala kanček sreče, da je ugnala Švedsko v kvalifikacijah za SP, tik pred odhodom v Köln je izgubila z Nemčijo z 19 točkami razlike. Vidno je bilo, da ima kljub napovedani rokadi dva neuglašena Batmana in nobenega Robina ter kopico košarkarjev, ki so se v preteklosti izkazali kot odlični pomočniki, a tokrat niso dobro vedeli, kaj naj počnejo na igrišču. In kdaj, če sploh, bodo dobili žogo. Ob robu igrišča pa je stal selektor, ki se niti ni pretirano trudil uveljaviti avtoritete.
To je bilo očitno že pri sestavi dvanajsterice za EP ter načrtovanju vadbe in taktike, saj je bilo preveč stvari podrejeno Luki Dončiću in soglasjem njegovih šefov v Dallasu, kar drugim članom zasedbe ni vselej ustrezalo. Vmesno krpanje strategije ni veliko zaleglo, kar je bilo jasno pri prvih pretresih ob slabši igri in tudi po vrnitvi Gorana Dragića v začetno peterko, med minutami posveta in proti tekmecem, za katere je veljalo, da so bistveno slabši od evropskih prvakov. Najboljše predstave – a še vedno ne na ravni EP 2017 ali lanskih OI – je Slovenija prikazala proti evropskim silam, Litvi, Franciji in v revanši z Nemčijo, ko je osebna motivacija igralcev prevladala nad hibami. BiH jih je opozorilno razgalila, po bledi predstavi proti Belgiji smo se tolažili, da je moštvo izgubljalo le 12 sekund. A kaj naj potem rečemo po dvoboju s Poljsko, za katerega je imela slovenska reprezentanca štiri dni časa za pripravo, a v seštevku vodila le pet minut in 36 sekund? Zaostajala je celo za 23 točk proti zasedbi, ki je v skupinskem delu tekmovanja izgubila s Finsko s 30 točkami razlike in s Srbijo z –27? Cesar je gol, pa naj nosimo še tako rožnata očala.
Sekulić ima pogodbo
Prvi je seveda na udaru selektor, toda predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec dan po izpadu ni razmišljal o njegovi zamenjavi. Zanj je Aleksander Sekulić odličen trener, s katerim so sklenili pogodbo do konca prihodnjega leta.
Ne nazadnje bo Slovenija že 10. in 13. novembra odigrala pomembni tekmi v kvalifikacijah za SP 2023 v Izraelu in doma proti Nemčiji. Takrat bo na klopi potrebovala moža brez klubskih zadržkov, če že ne bo mogla računati na košarkarje iz lige NBA in evrolige. Videli pa bomo tudi, kakšen bo odziv tokratnih odvečnih. Matej Erjavec denimo pravi: »Težko je biti pameten takoj po izgubljeni bitki. Potrebna bo analiza, zakaj je naše moštvo v četrtfinalu prikazalo dva obraza: poraznega v drugi četrtini in šampionskega v tretji. Če bi s Poljaki igrali še devetkrat, bi devetkrat zmagali. Pred desetimi leti bi bili veseli, če bi se uvrstili v četrtfinale, letos smo seveda pričakovali več. Zdaj moramo opraviti popravni izpit z uvrstitvijo na SP.«
