Kapetan Boštjan Cesar: Nisem še odigral zadnje!

LJUBLJANA – Kapetan vselej pride v kapetanskem slogu. Boštjanu Cesarju, poveljniku obrambe slovenske nogometne reprezentance, je ta vloga pisana na kožo. Glave ne skloni niti takrat, ko je hudo, ko moštvo doživlja poraze. Teh je bilo preveč v kvalifikacijah za SP 2018, zato Slovenije ne bo na mundialu v Rusiji. Petintridesetletni Cesar je v nedeljo dobro zaznamoval svoj 100. nastop v svetem dresu, ko se je izbrana vrsta z remijem proti Škotski (2:2) poslovila od tekmovanja. V sodnikovem podaljšku si je namreč prislužil izključitev, ker je bil preveč agresiven do tekmeca. »Malo je bilo nervoze skozi vso tekmo. Jaz sem tekel, on me je spotaknil, obrnil sem se, malo sva se zadela z ramo. Že prej je bilo več dvobojev, stranski sodnik je to videl. Bil sem malo nervozen, želeli smo zmagati. Mogoče ni bil ravno pravi način za stoto tekmo, ta rdeči karton,« je pojasnil Cesar. To pa ni moglo zbrisati posebnega doživetja pred domačim občinstvom: »Res lepi občutki. Rekel bom dve stvari, ki sta se mi odvijali po glavi: ena je zadovoljstvo, sreča in ponos, da sem bil toliko časa del te reprezentance. Druga pa, da sem že dolgo tukaj. Sem ponosen, da sem del te ekipe, prišli so lepi časi, včasih tudi malo težji, če pa vse zaokrožim, sem užival v teh 14 letih, ko sem bil z reprezentanco.«

Srce je tukaj...

Ker ga razjeda vprašanje o nadaljevanju reprezentančne kariere, je iskreno govoril tudi o tem: »Moram prespati, razmisliti. Srce je tukaj, tako da... Obe varianti sta mogoči, nisem se še odločil. Boste pa izvedeli, ne glede na to, kako bo. Zanesljivo pa ni bila zadnja tekma.« S tem je napovedal še en lep dogodek; namreč svojo poslovilno tekmo v dresu Slovenije, kadar koli pač že bo. Toda še prej se bo temeljito pogovoril s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Radenkom Mijatovićem in novim selektorjem. Soigralci so mu že tako in tako sporočili: »Kapetan, se vidimo na naslednji akciji!« Potem pride na vrsto še tehten razmislek z bližnjimi. Kakor je dejal, njegovo srce je tu, telo pa mu tudi zelo dobro služi, saj je profesionalec od glave do pete. Zato še vedno pred seboj vidi nekaj let igranja na klubski sceni, zvestoba italijanskemu prvoligašu Chievu iz Verone, kjer je že od leta 2010, ni vprašljiva. Tudi brezpogojna ljubezen do igranja v reprezentanci pri Cesarju ni nikoli ugasnila. In to navijači znajo ceniti, kar so pokazali tudi ob njegovi izključitvi v dvoboju s Škotsko. »Ko sem slišal vzklike podpore s tribun, sem se hotel kar vrniti na igrišče. Fenomenalno, pokazali so, da so dvanajsti igralec in nam stojijo ob strani. Presrečen sem, kadar koli stopim na igrišče za Slovenijo. Ta grb je svetinja, ne samo zame, tudi za vse druge. Če daš maksimum, to ljudje cenijo, jaz pa se jim zahvaljujem, da nam dajejo krila,« je dejal gospod Kapetan. Da, z velikim K in odslej član elitnega kluba 100. Kako hitro je minilo od njegove premiere v članski reprezentanci 12. februarja 2003, ko je bila v Novi Gorici Švica boljša v prijateljski tekmi (1:5). Ja, takrat je odjeknila petarda kot naznanilo velike reprezentančne kariere Boštjana Cesarja. Verjetni novi šef Tomaž Kavčič ga bo že znal prepričati, da nadaljuje. Za Slovenijo!