Čudež genialnega Slovenca

Kvarner gori! Ne, ne gre za poletni požar na jadranski obali, temveč nogometaši Rijeke slavijo zgodovinski prvi naslov državnega prvaka. V 35., predzadnjem krogu prve hrvaške lige so doma na Rujevici s 4:0 premagali Cibalio in imajo krog pred koncem prvenstva neulovljivih pet točk prednosti pred Dinamom. Zagrebški klub je v zadnjih enajstih sezonah vedno odnesel krono, tokrat pa je purgerjem naslov izpred nosa odnesla briljantna Rijeka. Briljantna zato, ker jo od februarja 2013 mojstrsko vodi nekdanji trener Maribora in slovenske reprezentance Matjaž Kek. »Zgodil se je tudi ta čudež, dolgo se ga je čakalo, a se je le dogodil. Ta naslov prvaka je naše darilo vsem rodovom igralcev, trenerjev in navijačev, ki so dolga leta trpeli, a tudi verjeli, da se bo nekega dne tudi to uresničilo,« je najprej navrgel presrečni Mariborčan, ki ima 31. maja tudi priložnost, da osvoji dvojno krono, saj se bosta v Varaždinu v pokalnem finalu pomerila Rijeka in Dinamo. »Naslov prvaka je osvojen več kot zasluženo, Dinamo nam ni pustil dihati vse do konca. Igralci so vse to potrpežljivo prenesli, po kakovosti igre in po odnosu smo zasluženo najboljši. Že pred leti sem rekel, da kar koli se bo zgodilo, se bo nogomet igral še naprej. Prišel pa je tudi ta trenutek, ko si sam pri sebi zadovoljen, ker ti je nekaj uspelo. Zavedam se, da nas zdaj čaka nekaj dni pijančevanja in zdravljenja mačka, a prišla bo tudi streznitev, kajti nogomet se bo igral še naprej. A še enkrat vse pohvale igralcem, to so njihovi dnevi ponosa in slave. Jaz pa... ne vem, ali mi boste verjeli ali ne, toda najsrečnejši človek na svetu sem,« je še kar vrelo iz šampionskega trenerja Matjaža Keka.

Ni pozer

Tudi hrvaški mediji pojejo slovo genialnemu Slovencu in tvorcu reškega čudeža, kakor ga označuje Novi list. Na plan so celo privlekli njegovo staro izjavo: »Hajdukovec sem, imam rad Zagreb, najdražja lovorika mi je tista z malonogometnega turnirja v Škatlici vžigalic, vzornik pa Đalma Marković.« Keka slavi tudi velik del države, saj je pretrgal šampionski niz osovraženih in oholih Zagrebčanov, na Hrvaškem je kot Slovenec bolj priljubljen od Bojana Križaja ali Zorana Predina. Danes vsi vedo, koliko jazzovskih plošč ima v zbirki in koliko steklenic v vinski kleti. Pred sedmimi leti so hrvaški novinarji Keka, Slovenijo je pripeljal na SP leta 2010 v Repubiliki Južni Afriki in nesrečno izpadel, tudi predlagali za položaj selektorja ognjenih. Mariborčan je to, kar si je takrat neuspešni Slaven Bilić želel biti: neposreden, skromen, zavedajoč se lastne kakovosti, a tudi meja, pa še glasbeni navdušenec je, pred trenerskim delom je bil namreč radijski didžej. Pozneje so ga želeli namesto Igorja Štimca; Kek je sicer tujec, a ne pretirano, ni genij, a je delavec, ki bo namesto poziranja v revijah za hišne gospodinje pljunil v dlani in zavihal rokave.