Ko si je Borut Mačkovšek že dolgo nazaj izbral dres s številko 51, si ni mogel misliti, da bo njegova ekipa nekoč dosegla toliko golov. Štiri je s prav toliko streli proti nekonkurenčni Južni Koreji dosegel naš najvišji rokometaš. Če bo stoodstoten tudi proti Rusiji, bo imela Slovenija veliko lažjo pot do zmage, s katero bi si že zagotovila prvi dve točki v drugem delu v Kairu.





Ne samo, da je Slovenija dosegla največje število zadetkov v svoji 29-letni zgodovini, tekma s korejskimi študenti je bila tudi najbolj plodna v 83-letni zgodovini svetovnih prvenstev. Ni pa povedala pravzaprav ničesar o formi in dosegu slovenske reprezentance. Povsem drugače bo danes, ko bodo na nasprotni strani stali igralci Ruske rokometne zveze.



Slovenci bodo kot četrta evropska reprezentanca vsekakor favoriti proti tekmecem, ki so zasedli šele 22. mesto na zadnjem EP, po katerem so se razšli s selektorjem Edijem Kokšarovom. Nasledil ga je znani nemški strateg bosanskih korenin Vladimir Petković, dolgoletni trener ekipe Füchse Berlin, ki je prevzel tudi Čehovske medvede.



Rusija je sicer v Egipt dopotovala oslabljena, poškodovana sta Pavel Atman in Aleksander Škurinski, poslovila pa sta se Timur Dibirov in Sergej Harbok. Kljub temu ima kakovostno reprezentanco, ki ne goji več starega šablonskega rokometa. Na prvi tekmi je osvojila točko proti Belorusiji, bila je celo bliže zmagi, a je najbolj izkušeni igralec in kapetan moštva Danil Šiškarev zapravil strel s krila.



Igra temelji na Sergeju Žitnikovu, članu Szegeda, katerega barve branijo tudi Mačkovšek, Dean Bombač, Matej Gaber in Nik Henigman, dobro ga pozna tudi Blaž Blagotinšek iz Veszprema. Za najobetavnejšega igralca velja 21-letni Sergej Kosorotov, ki je v belorusko mrežo sprožil šest projektilov, toliko tudi Igor Soroka in Dmitrij Kiseljev.


 

Gajić le dočakal Ruse

Slovenci imajo dobre izkušnje z Rusi, premagali so jih na SP 2013 in 2017. Ima pa slabe spomine na tekmo iz Španije pred osmimi leti Dragan Gajić, saj zaradi poškodbe ni mogel pomagati soigralcem, a ti so se tudi brez njega prebili v polfinale in iz Gaja izvabili solze sreče.



»Ja, tista poškodba mi je zarezala globoko rano v karieri, saj nisem mogel igrati na odločilnih tekmah,« se je film zavrtel nazaj Gajiću, ki se je v reprezentanco vrnil po petih letih in bil z 10 goli najboljši slovenski strelec. Zdaj je 36-letnik že pri 664 ter zaostaja samo za Luko Žvižejem (702), Alešem Pajovičem (697) in Romanom Pungartnikom (679).



Slovenija je na 12 tekmah proti Rusiji dosegla štiri zmage. Zadnji trije dvoboji so se končali v njeno korist, nazadnje na poti do brona leta 2017, ko je v osmini finala za 32:26 dosegel pet golov Darko Cingesar. A primerjav ne gre delati. Kot je ob ogledu sedmih tekem ruske reprezentance povedal slovenski selektor Ljubomir Vranješ, je njena krivulja obrnjena strmo navzgor.



»To bo dolga in težka tekma. Rusija ima zelo kakovostno reprezentanco, sestavljeno iz igralcev, ki imajo izkušnje iz tujine in lige prvakov. Dobro je, da jih poznamo, kar je razlika v primerjavi s Korejci. Res pa tudi oni poznajo nas. Izbrali bomo taktične rešitve, za katere menimo, da bi lahko povzročale težave tekmecem,« sta kot vselej domačo nalogo vestno opravila Vranješ in pomočnik Uroš Zorman.
 

Rekordu se ne gleda v zobe

Da je Slovenija prejela 29 golov od Koreje, ga ne skrbi. »Če zabiješ 51 golov, ima tudi tekmec več napadov. Zmagali smo z 22 goli razlike, kaj bi še hoteli več,« pravi Šved, ki ima dobre odnose s kolegom Petkovićem. »Dolga leta sva bila tekmeca v Nemčiji (Vranješ je vodil Flensburg; op. p.). Odličen trener in človek.«



Rusom bo treba vsiliti ritem igre, v tem primeru bo pol dela opravljenega. »Rusi imajo dobre posameznike, ampak njihova moč je v kolektivni igri. Če jih bomo prisilili, da bodo stvari reševali individualno, nam bo lažje. A hkrati moramo tudi mi ostati enotni in potrpežljivi,« opozarja Vranješ, ki zaupa svojim borcem: »Slovenijo strokovnjaki vidijo na mestih od 6 do 8. Tudi Rusi lahko pridejo med deseterico. Verjamem pa, da imamo boljšo ekipo od njih.«