4 najpogostejše napake, ki jih delamo pri uživanju sadja
Sadje je odlična izbira za shujševalno dieto zaradi visoke vsebnosti vlaknin, nizke vsebnosti kalorij in visoke vsebnosti vode.
Tukaj je seznam pogostih napak, ki jih delamo pri uživanju.
1. Sadje in kombiniranje z drugimi živili
Če sadje uživamo skupaj z nekaterimi drugimi živili, lahko povzroči resne prebavne težave. Fruktoza, naravni sadni sladkor, sodeluje s sestavinami iz nekaterih drugih živil in lahko sproži visoko izločanje kisline. Druga slaba okoliščina je velika količina predhodno zaužite hrane, katere normalen prebavni proces lahko sadje prekine. Velika količina neprebavljene hrane v želodcu povzroča napenjanje, pline, krče, pogosto tudi drisko.
Refluks kisline vodi do zgage in morda do nekaterih večjih zapletov. To še posebej velja za citruse, pa tudi za nekatere druge vrste, kot so banane. Zato je sadje priporočljivo uživati ločeno, najbolje ločeno od ostale hrane.
2. Kaj se zgodi, ko zvečer ali ponoči jemo sadje
Marsikdo za zadnji obrok izbere sadje, saj misli, da ne bo preveč obremenilo želodca. Vendar tudi v tem primeru delamo določene napake, ki se nanašajo predvsem na čas zaužitja. Sadja namreč ne bi smeli uživati tik pred spanjem, saj lahko že takrat povzroči resne motnje v delovanju prebave, pa tudi moti cirkadiani ritem.
»Krivec« je spet sladkor, ker dvigne raven energije v nepravem trenutku – ko se mora telo popolnoma sprostiti in zaspati. Uživanje sadja tik pred spanjem nosi znatno tveganje za motnje spanja, krče, drisko in potencialno izgubo elektrolitov.
3. Sadje in voda
Prehranski strokovnjaki trdijo, da je sadje, ki vsebuje veliko vode, izjemno koristno in ga je treba uživati predvsem poleti, ko je tveganje za dehidracijo veliko. Ko pa zaužijemo sadje z visoko vsebnostjo vode (pomaranča, lubenica, melona, jagode...), lahko to spremeni pH ravnovesje z zmanjšanjem kislosti v želodcu. V tem primeru je sluznica pogosto razdražena, zgaga in driska pa sta le nekateri izmed morebitnih težav.
Tudi, ko je katera koli hrana dalj časa neprebavljena v želodcu in se zaužije že majhna količina vode, lahko vsebina zgnije.
4. Ena najpogostejših dilem: Ali je lupina sadja škodljiva
Najpogosteje lupimo sadje in to je ena izmed velikih napak. V mnogih primerih je lupina sadeža izjemno dober vir antioksidantov in vitaminov. Lupina jabolk in hrušk na primer vsebuje veliko vlaknin, pa tudi vitamina A in C. Enako je z breskvami.
Veliko ljudi pa je alergičnih na pesticide, ki jim je sadje izpostavljeno, zato je priporočljivo dodatno čiščenje lupine. Sadje namočimo v raztopino hladne vode in sode bikarbone in tako pustimo pol ure pred uživanjem.
