Vse bolj popularen

Ta kinološka disciplina že zelo dolgo razveseljuje navdušence po svetu. Ljudje radi tekmujemo, in če gledamo dobro pripravljene pse na tekmi, vse kaže, da tudi oni vedo, da se je treba potruditi, če hočeš biti dober. Prav ganljivo je opazovati, kako jim kljub veliki hitrosti vseeno uspe pomisliti na kontaktno cono, ki se je morajo dotakniti, čeprav bi dosti lažje kar poleteli čez njo, da sploh ne omenjamo slaloma med palicami, kjer je še posebno očitno, kakšno gibčnost razvijejo najbolj zagreti tekmovalci.

Izbor pravega

Če že ob nakupu mladička vemo, da želimo z njim trenirati agiliti, se je pametno pogovoriti z vzrediteljem, da iz legla skupaj izbereta pravega za ta šport, kar pomeni, da ga mora veseliti igra s človekom – ruvanje za igračko ali tek za žogico. Kajti želja po premagovanju ovir se razvije iz pogoja: »Če tole preskočiš, se bova poigrala.« Pogojevanje je tudi sicer pri šolanju psov zelo pomemben dejavnik. Z mladičem začnete sodelovati že takoj, ko ga pripeljete v svoj dom. Paziti je treba, da prehitro ne zahtevamo preveč. V tem primeru bi lahko kuža izgubil veselje. Tudi glede telesnega napora je treba paziti, da ne bi pretiravali. Najprej torej en tunelček, pa igranje. Pozneje en skok, pa tunel, pa igranje. In naprej zelo počasi vedno več ovir in spoznavanje znakov, s katerimi človek usmerja psa po parkurju, saj mora premagovati postaje po točno določenem vrstnem redu.

Čas s prijatelji

Čeprav je greda precej ozka, štirinožci ne izgubijo ravnotežja. FOTO: Guliver/Getty Images

Pri katerem koli športu ali hobiju vedno znova spoznavamo sorodne duše in le kaj bi lahko bilo bolj prijetno kakor trening v skupini z ljudmi, ki jih veseli isti šport kot tebe, ali pa v primeru agilitija nedeljska tekma, ko enkrat eni, drugič drugi stojijo na zmagovalnih stopničkah, se pogovarjajo in posvetujejo, kaj lahko še kdo izboljša. Pri tej kinološki dejavnosti ni zanemarljivo niti to, da morajo tekmovalci svoje pse dobro socializirati in jih pripraviti na druženje z drugimi kužki, saj morajo biti na vajah in na tekmovanjih tolerantni drug do drugega, kar pride prav tudi v vsakdanjem življenju z njimi.
Se pa najde kdo, ki ima o tej disciplini pomisleke, in sicer: »Ko psi histerično dirjajo po parkurju, delajo sunkovite gibe, ki lahko povzročijo marsikatero poškodbo.« Ali to drži, pa naj povedo veterinarji.