RAJ DOMA
Ujame se z vsemi, le s paradižnikom ne
Julija je zadnji čas za sajenje kolerabice, da jo bomo pobirali še globoko v jesen; v suši zalivamo, saj pomanjkanje vlage povzroči pokanje gomoljev.
Odpri galerijo
Je med bolj priljubljenimi vrtninami.
Kolerabica je precej nenavadna rastlina, saj gomolj, ki ga uživamo, razvije nad zemljo, zato jo imenujemo nadzemna koleraba. Prav nič ni v sorodu s tisto, katere gomolj raste v zemlji. Kolerabica je križnica, torej sorodnica zelja in cvetače, njen gomolj pa je v resnici odebeljeno steblo. Užitni so tudi listi, dokler so lepi in zdravi, seveda.
Med jedci zelenjave je precej priljubljena, zato jo mnogi vrtnarji gojijo na domačem vrtu. Sejemo jo od zgodnje pomladi do konca julija. Ima zelo kratko vegetacijsko dobo, saj le v dveh mesecih zraste od setve do velikosti, primerne za pobiranje. Najboljša je, ko ima v premeru okoli deset centimetrov. Ne mislite, da bo boljša, če še malo zraste, prav nasprotno, postala bo puhla in olesenela.
Sejemo jo lahko neposredno na prosto ali jo vzgajamo iz sadik, izbiramo med belimi in rdečimi sortami. Sadike lahko kupimo v vrtnarijah ali vzgojimo sami, za to potrebujemo dober mesec. Presajamo, ko imajo razvite od tri do štiri liste. Sadilna razdalja naj bo dobrih dvajset centimetrov v vrstici, med vrstami pa do štirideset centimetrov. Lahko jo sadimo v mešanih posevkih. Dobra soseda je s fižolom in drugimi stročnicami, solato, redkvico, kumarami, papriko, krompirjem, čebulo, blitvo, rdečo peso, pravzaprav je edina vrtnina, s katero se ne mara, paradižnik. Ne mara zemlje, ki je pognojena s hlevskim gnojem, bolje je, če gnojimo s kompostom. Potrebuje veliko dušika, zato ji prija družba stročnic, ki zemljo oskrbujejo s tem elementom. Potrebuje veliko vlage, zato jo moramo v suši zalivati, k vlažnosti zemlje seveda veliko pripomore zastirka. V suši bo kolerabica olesenela in razpokala.
Radi jo imajo škodljivci, ki napadajo tudi druge križnice, predvsem je na udaru kapusovega belina in kapusove muhe. Nadležen je bolhač, katerega prisotnost prepoznamo po preluknjanih listih, kapusova muha pa povzroči venenje listov. V bližino kolerabice zato sadimo kamilice, meto in timijan, saj škodljivce odganjajo. Tudi bolezni jo napadajo, najpogosteje gniloba kolerabice in golšavost kapusnic.
Čeprav je na prvi pogled gomoljasta zelenjava, ne bo zdržala čez zimo kot prave gomoljnice. Najbolje je porabiti svežo, nekaj časa pa bo ohranila svežino v hladilniku, lahko jo spravimo v vlažen pesek. Če jo bomo sejali od zgodnje pomladi, imamo zagotovljen pridelek od aprila do konca oktobra.
Bela in rdeča kolerabica na vrtu FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Med jedci zelenjave je precej priljubljena, zato jo mnogi vrtnarji gojijo na domačem vrtu. Sejemo jo od zgodnje pomladi do konca julija. Ima zelo kratko vegetacijsko dobo, saj le v dveh mesecih zraste od setve do velikosti, primerne za pobiranje. Najboljša je, ko ima v premeru okoli deset centimetrov. Ne mislite, da bo boljša, če še malo zraste, prav nasprotno, postala bo puhla in olesenela.
Sejemo jo lahko neposredno na prosto ali jo vzgajamo iz sadik, izbiramo med belimi in rdečimi sortami. Sadike lahko kupimo v vrtnarijah ali vzgojimo sami, za to potrebujemo dober mesec. Presajamo, ko imajo razvite od tri do štiri liste. Sadilna razdalja naj bo dobrih dvajset centimetrov v vrstici, med vrstami pa do štirideset centimetrov. Lahko jo sadimo v mešanih posevkih. Dobra soseda je s fižolom in drugimi stročnicami, solato, redkvico, kumarami, papriko, krompirjem, čebulo, blitvo, rdečo peso, pravzaprav je edina vrtnina, s katero se ne mara, paradižnik. Ne mara zemlje, ki je pognojena s hlevskim gnojem, bolje je, če gnojimo s kompostom. Potrebuje veliko dušika, zato ji prija družba stročnic, ki zemljo oskrbujejo s tem elementom. Potrebuje veliko vlage, zato jo moramo v suši zalivati, k vlažnosti zemlje seveda veliko pripomore zastirka. V suši bo kolerabica olesenela in razpokala.
Najboljša je sveža, da poči, ko zagrizemo vanjo.
Radi jo imajo škodljivci, ki napadajo tudi druge križnice, predvsem je na udaru kapusovega belina in kapusove muhe. Nadležen je bolhač, katerega prisotnost prepoznamo po preluknjanih listih, kapusova muha pa povzroči venenje listov. V bližino kolerabice zato sadimo kamilice, meto in timijan, saj škodljivce odganjajo. Tudi bolezni jo napadajo, najpogosteje gniloba kolerabice in golšavost kapusnic.
Čeprav je na prvi pogled gomoljasta zelenjava, ne bo zdržala čez zimo kot prave gomoljnice. Najbolje je porabiti svežo, nekaj časa pa bo ohranila svežino v hladilniku, lahko jo spravimo v vlažen pesek. Če jo bomo sejali od zgodnje pomladi, imamo zagotovljen pridelek od aprila do konca oktobra.
