Previdno ravnajmo s klimo

Nekoč je veljala za luksuz, dandanes pa si brez klimatske naprave skorajda ne znamo več predstavljati poletja. A čeprav je naprava blagodejna, z neodgovorno uporabo postajamo njene žrtve, vse pogosteje tudi zbolevamo, ker ne upoštevamo zdravniških nasvetov.

Nagel prehod iz hladnega prostora na vročino je nevaren za srčne in druge kronične bolnike, ki redno jemljejo zdravila, ljudi z nizkim tlakom in starejše zaradi težav s cirkulacijo, šok je tudi za zdrave. Zato razlike med klimatiziranim prostorom in zunanjo temperaturo ne smejo biti prevelike, idealno je 5 do 7 stopinj razlike. Pogosto pa je razlika tudi 15 stopinj, kar je prevelik šok za organizem. Sčasoma se posledice tega stresa (ki je mnoge vsakodneven, ko iz ohlajenih službenih prostorov stopijo na vroč zrak), začno kazati na našem zdravju.


Klimatiziran prostor, naj bo doma, v pisarni ali avtu, je pogost povzročitelj poletnih težav s sinusi in tudi glavobolov, poleg tega pa imamo lahko težave še z dehidracijo, saj je v hlajenem prostoru namreč manj vlage.

Pretirana raba klime lahko poslabša simptome artritisa. Pametno je ne sedeti ali stati neposredno pod njo, da si ne boste nakopali išiasa. Če imate poten hrbet in mokro majico, se izogibajte tudi prepihu. Neposredno pihanje mrzlega zraka negativno vpliva tudi na kožo, izsušuje jo, kar slabša dermatitis in izpuščaje. Pri najmlajših lahko povzroči vnetje ušes.


Tudi sama naprava je lahko, če je redno ne vzdržujete (menjavate in čistite filtre), kriva za prenekatero težavo. Po prostoru tako krožijo onesnažen zrak in mikroorganizmi, tudi povzročitelj legionarske bolezni. Ljudje, ki vselej delajo v klimatiziranih prostorih, torej tistih brez zračenja, pogosteje zbolevajo za gripo, prehladom in vnetjem grla. V klimatiziranem prostoru namreč ni dovolj zračne vlage, tako se suši sluznica v nosu, ki slabše prečisti vdihani zrak. Ne pozabite, da je kljub klimi treba prostore redno prezračevati, najbolje ponoči, ko zunanja temperatura pade.