VIHARNIK

Lahko bi ga zamenjali za galeba: brani se s smrdečim pljunkom

Viharniki z dobro razvitim vohom sledijo ribiškim ladjam, samec in samica sta skupaj do smrti.
Fotografija: Grozovito smrdijo že njegova jajca. FOTO: Michel Viard/Getty Images
Odpri galerijo
Grozovito smrdijo že njegova jajca. FOTO: Michel Viard/Getty Images

Na prvo žogo bi viharnika lahko zamenjali za galeba. A če se približate tej ptici, ki mirno jadra tik nad morsko gladino in ji ne pridejo do živega niti nevihte in močni vetrovi, ko se večina sicer poskrije v zavetje gnezd, boste brž zavohali, da to ni galeb.

Ja, zavohali. V posebnem delčku želodca namreč hranijo gosto, lepljivo in smrdljivo olje, ki se ga kot odlično obrambno sredstvo naučijo bljuvati že komaj dobro izvaljeni goliči: že po nekaj dneh življenja lahko to goščo izpljunejo tudi 30 centimetrov daleč, pred izbljuvkom odraslega viharnika pa niso varni niti dva metra oddaljeni plenilci.

S smrdečimi pljunki odganjajo plenilce, kot so vidre, podgane ali divje mačke, zaradi oljnate strukture pa so za plenilske ptice lahko tudi usodni, saj jim zlepijo krila, da med poletom treščijo na tla.

Radi gnezdijo na robovih pečin. FOTO: Bipedal Photography/Getty Images
Radi gnezdijo na robovih pečin. FOTO: Bipedal Photography/Getty Images

Kar je za nekoga slabo, je za drugega lahko dobro. In če je smrdeče olje za viharnikove sovražnike kot česen za vampirja, viharniku pride še kako prav, ne le za obrambo. Je prava energetska bomba, ki jo izbruhajo in pojedo med dolgimi poleti, da jim ne zmanjka moči.

A to je le njihova zlata rezerva, na siceršnjem meniju so namreč manjše morske živali, kot so ribice, lignji, rakci in meduze, najraje jih zajamejo tik pod gladino, čeprav se bodo, če je treba, za obrok tudi potopili. Močnega kljuna ne bodo odvrnili niti od crkovine, z veseljem kljuvajo po mrtvih kitih ali tjulnjih ter za ribjimi odpadki, ki jih ribiči mečejo z ribiških ladij. Slednje viharniki, ki so ena redkih ptic z dobro razvitim vohom, že na daleč zavonjajo. Kot marsikatera druga morska ptica imajo tudi oni posebno žlezo, ki jim omogoča pitje slane morske vode.

Za viharnike velja zvestoba do groba. Ko si izberejo partnerja, si z njim zgradijo gnezdo in valijo jajca. Vseeno pa to ne pomeni, da bo parček vselej letal skupaj. Skupaj sta v času parjenja, aprila in maja, konec poletja, ko mladič zapusti gnezdo, odletita vsak v svojo smer. Toda običajno se že decembra, precej pred začetkom novega parjenja, vrneta na svoje gnezdišče in se spet združita. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije