PRED POLETJEM
Zdrave zagorelosti ni
Pretirano sončenje ne le postara, ampak tudi ogroža življenje, večja je namreč možnost za nastanek nevarnega kožnega raka; nič manj nedolžni niso solariji.
Odpri galerijo
Solariji niso tako nedolžni, kot se morda zdi. FOTOGRAFIJE: Guliver/Thinkstock
Poletje, čas brezskrbnih dopustov, poležavanja na plaži ali večurno osvajanje slovenskih vršacev, s seboj prinaša tudi določena tveganja. Največjega zagotovo predstavlja sonce, ki bo kmalu sijalo z največjo močjo. Kaj hitro se lahko v nevarnosti znajdejo tisti, ki se več ur nastavljajo žarkom, predvsem zaradi želje po zagoreli koži. Čeprav ultravijolično (UV) sevanje, ki ga oddaja sonce, povečuje nastanek vitamina D pri človeku in vpliva na njegovo boljše počutje, nikakor ne gre zanemariti dejstva, da je tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka!
Kot v najnovejši publikaciji Ultravijolično sevanje in zdravje poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih tako v svetu kot pri nas narašča. Podatki iz Registra raka RS za obdobje 2010–2014 kažejo, da je kožni rak (brez melanoma) na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. "Letno smo beležili povprečno 2393 novih primerov. Narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože. Za obdobje 2010–2014 je v Sloveniji, upoštevaje oba spola, maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki, letno smo beležili povprečno 510 novih primerov," pravijo na NIJZ.
Pa tudi, da UV-žarki dobro prodirajo v vodo, na pol metra globine imajo še vedno 40 odstotkov moči. Torej niti v vodi pred njimi nismo varni. Veliko UV-sevanja je na peščenih plažah, saj se ga od tam odbije do 15 odstotkov.
Ko govorimo o sončenju, ne moremo mimo solarija. "UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oziroma sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki," opozarjajo na NIJZ. In še, da so epidemiološke raziskave pokazale, da se je pri ljudeh, ki so začeli pred 30. letom redno uporabljati solarij, pojav malignega melanoma povečal za 75 odstotkov.
Najbolj nevarno je daljše izpostavljanje UV-žarkom, saj "povzroči degenerativne spremembe v celicah kože, vezivnem tkivu, krvnih žilah, kar vodi v prezgodnje staranje kože in druge kronične učinke". In seveda tudi v večjo možnost nastanka kožnega raka in melanoma, najbolj nevarne oblike kožnega raka. Pojavlja se v celicah, ki dajejo koži porjavelost (melanociti). Kot pravijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, so prvi znaki melanoma sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Kot dobra preventiva zgodnjega odkrivanja melanoma velja sistem ABCDE: A je asimetrija (rakasta znamenja so tipično nepravilnih oblik), B so robovi (nejasni robovi znamenj), C je barva (več odtenkov rjave ali črne barve in ne le en odtenek rjave barve, kot je to v primerih nerakastih znamenj), D je premer (znamenja imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov), E je elevacija – melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven kože. Če opazite kakršne koli spremembe, takoj obiščite zdravnika. Priporočljivo je, da samopregledovanje postane redna praksa. Večina ljudi, pri katerih melanom odkrijejo in zdravijo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnosti ozdravitve.
Med samopregledovanjem sledite sistemu ABCDE, če se znamenje spremeni, obiščite dermatologa.
Umaknite se s sonca, ko je vaša senca krajša od telesa.
Kot v najnovejši publikaciji Ultravijolično sevanje in zdravje poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih tako v svetu kot pri nas narašča. Podatki iz Registra raka RS za obdobje 2010–2014 kažejo, da je kožni rak (brez melanoma) na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. "Letno smo beležili povprečno 2393 novih primerov. Narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože. Za obdobje 2010–2014 je v Sloveniji, upoštevaje oba spola, maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki, letno smo beležili povprečno 510 novih primerov," pravijo na NIJZ.
V vodi niste varni
Prvo vprašanje je, kako se zaščititi. Ostati doma in se skrivati pred soncem, ni prava rešitev. Če ste velik ljubitelj gora, ni odveč podatek, da vsakih 1000 metrov nadmorske višine moč UV-sevanja naraste za od 10 do 12 odstotkov. To pomeni, da moramo imeti pokrite čim več kože; na glavo damo kapo, ki bo pokrila večji del glave in vratu, nosimo kakovostna sončna očala, na minimalno izpostavljene dele telesa pa nanesemo sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Zaščititi se moramo tudi na plaži; tja se ne odpravljamo, ko je sonce najvišje na nebu, torej sredi dneva, ampak zgodaj dopoldne in po 17. uri. Dokazano je, da 60 odstotkov UV-sončnega sevanja prejmemo med 10. in 14. uro.Na sonce bodite pozorni tudi, ko boste plavali v morju.
Pa tudi, da UV-žarki dobro prodirajo v vodo, na pol metra globine imajo še vedno 40 odstotkov moči. Torej niti v vodi pred njimi nismo varni. Veliko UV-sevanja je na peščenih plažah, saj se ga od tam odbije do 15 odstotkov.
Ko govorimo o sončenju, ne moremo mimo solarija. "UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oziroma sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki," opozarjajo na NIJZ. In še, da so epidemiološke raziskave pokazale, da se je pri ljudeh, ki so začeli pred 30. letom redno uporabljati solarij, pojav malignega melanoma povečal za 75 odstotkov.
Preventiva z abecedo
Prvi znak, da ste se slabo zaščitili pred soncem in da ste se mu predolgo izpostavljali, so opekline. Sprva se pojavi rahla rdečica, potem živo rdeče obarvana koža. Strokovnjaki se strinjajo, da zdrave zagorelosti ni. Če ste mislili, da je rjava koža nekaj dobrega, ste v zmoti: je znak poškodb na koži. "Koža se s tvorbo kožnega barvila brani pred škodljivim delovanjem UV-sevanja, UV-sevanje umetnih virov (npr. v solariju) ima enak učinek," opozorijo na NIJZ.Dejavniki tveganjaDejavniki tveganja za pojav kožnega raka, predvsem malignega melanoma:
- izpostavljanje soncu,
- svetla polt,
- številna, nepravilna in različna znamenja,
- sončne opekline, še zlasti tiste v otroštvu,
- predrakave spremembe na koži ali nemelanomske oblike kožnega raka,
- oslabljen imunski sistem (zaradi zdravljenja drugih bolezni, okužbe s HIV),
- že preboleli rak v preteklosti ali družinska obremenjenost,
- obiskovanje solarija.
- izpostavljanje soncu,
- svetla polt,
- številna, nepravilna in različna znamenja,
- sončne opekline, še zlasti tiste v otroštvu,
- predrakave spremembe na koži ali nemelanomske oblike kožnega raka,
- oslabljen imunski sistem (zaradi zdravljenja drugih bolezni, okužbe s HIV),
- že preboleli rak v preteklosti ali družinska obremenjenost,
- obiskovanje solarija.
Najbolj nevarno je daljše izpostavljanje UV-žarkom, saj "povzroči degenerativne spremembe v celicah kože, vezivnem tkivu, krvnih žilah, kar vodi v prezgodnje staranje kože in druge kronične učinke". In seveda tudi v večjo možnost nastanka kožnega raka in melanoma, najbolj nevarne oblike kožnega raka. Pojavlja se v celicah, ki dajejo koži porjavelost (melanociti). Kot pravijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, so prvi znaki melanoma sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Kot dobra preventiva zgodnjega odkrivanja melanoma velja sistem ABCDE: A je asimetrija (rakasta znamenja so tipično nepravilnih oblik), B so robovi (nejasni robovi znamenj), C je barva (več odtenkov rjave ali črne barve in ne le en odtenek rjave barve, kot je to v primerih nerakastih znamenj), D je premer (znamenja imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov), E je elevacija – melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven kože. Če opazite kakršne koli spremembe, takoj obiščite zdravnika. Priporočljivo je, da samopregledovanje postane redna praksa. Večina ljudi, pri katerih melanom odkrijejo in zdravijo v zgodnjem stadiju, ima veliko možnosti ozdravitve.
