Z glasnim branjem proti demenci

Prvega februarja 2018, na mednarodni dan glasnega branja (svet ga zaznamuje od leta 2007), so na pobudo Lade Zei, upokojene novinarke in predsednice ljubljanske sekcije Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije, na Vodnikovi domačiji v Ljubljani obudili glasno branje za starejše. Obiskovalke, tu in tam tudi kak obiskovalec, bralnih srečanj komaj čakajo na prvi četrtek v mesecu, ko se ob 10. uri zberejo v pritličju Hiše branja, pisanja in pripovedovanja ter izmenično berejo. Lada Zei pojasnjuje, da pred branjem dobijo vpogled v delo avtorja in vsebino knjige. »Ne gre za branje knjig, ampak za glasno branje odlomkov. Nekateri se pozneje odločijo in si knjigo izposodijo ali kupijo, da jo doma v miru preberejo. Vsak ima nalogo prebrati del knjige, nato steče pogovor o slišanem. Glasno branje na ta način združuje obiskovalce.« Pogosto je slišati glasen smeh, čaj ali kava, ki jo ponudijo gostiteljice, pa četrtkove dopoldneve naredijo še prijetnejše in bolj domače.

Glasno branje je komorna dejavnost, pravi Zeijeva, saj mora vsak obiskovalec priti na vrsto za branje in pozneje do besede. Na Vodnikovi domačiji se navadno srečuje od deset do največ petnajst starejših bralk in bralcev, večinoma upokojene pedagoginje in drugi, ki jih glasno branje v družbi veseli. »Podobni klubi glasnega branja so tudi drugod po Sloveniji, v svetu pa je s to dejavnostjo starejših povezanih že 137 držav. Slovenija se je na seznam vpisala kot 135.«

Pomen uporabe glasilk

Pobudnica četrtkovih srečanj pravi, da pozabljen čar glasnega branja in poslušanja odkriva vse več odraslih in starejših. Zakaj? »Zaradi medicinske ugotovitve, da uporaba glasilk odganja demenco. Pevci, na primer, le redko izgubijo spomin prav zaradi uporabljanja glasilk. Tudi poklici, kot je učiteljevanje ali prodaja na tržnici, skoraj ne poznajo te starostne nadloge. Tresljaji glasilk povzročajo hitrejšo prekrvavitev možganov, ki ob nemih dejavnostih, kot je na primer reševanje križank, raje kar zaspijo.« Po njenih besedah je glasno branje priporočljivo tudi doma, predvsem za tiste, ki živijo sami, se težko gibajo ali imajo le malo stikov z zunanjim svetom. »Kdor rad zakinka ob knjigi, naj se je loti z glasnim branjem, prav kmalu bo učinek vsak sam opazil in se ga razveselil.«

Čeprav glasno lahko bereš sam, pa je bolj zabavno v skupini, trdi Lada Zei, saj nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo. Z njenimi besedami se strinja Tina Popovič, vodja zavoda Divja misel, idejna avtorica projekta Knjižnica pod krošnjami in programska vodja Vodnikove domačije, ki dodaja: »Glasno branje za starejše je že samo po sebi lepa in pomembna pobuda, jasno pa je, da tako lepo živi zaradi izjemne mentorice Lade Zei, ki s svojo odprtostjo, znanjem in širino ne motivira le k branju, temveč tudi k razmisleku. Na srečanjih vedno postavlja pomembne poudarke in drži kompas v smeri bolj smiselnega sveta.« Vstop na srečanja glasnih bralcev je prost, le na očala za branje udeleženci ne smejo pozabiti.