Vrtoglavica je simptom druge težave

Omotičnost, praznina, slabost, šibkost, občutek vrtenja, celo potenje, bledica, bruhanje, strah. Simptomi vrtoglavice so številni, pri ponavljajočih se ali kroničnih težavah se znaki ublažijo, pojavijo pa se nezadovoljstvo, izguba zaupanja, sumničavost, moteno osebno življenje in manjša motiviranost za delo, pojasnjuje dr. Aleksandra Poredoš, dr. med. spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
 

Periferne ali centralne

»Vrtoglavica sama po sebi ni bolezen, ampak je simptom neke druge težave,« pojasnjuje sogovornica.

»Občutek ravnotežja pogojujejo informacije iz več sistemov čutil, in sicer vidnega, slušnega, taktilnega (občutek za dotik) in proprioceptivnega sistema (informacije o napetosti v mišicah in položaju sklepov) ter ravnotežnega organa v notranjem ušesu. Prek živčnih poti pridejo podatki iz čutil do centrov v možganih, kjer poteka analiza podatkov. Pri okvari na katerem koli nivoju so informacije neusklajene in pojavi se občutek motenega ravnotežja. Razlikovanje med okvaro na enem ali drugem sistemu je lahko težavno, a pomembno, saj je od mesta prizadetosti odvisno ukrepanje.« Motnje se lahko zgodijo na perifernem delu ravnotežnega sistema (ravnotežni organ, vid, sluh, receptorji v mišicah in sklepih ter občutek za dotik) ali centralnem (živčne poti, mali možgani, možgansko deblo in skorja na več delih): »Pri periferni vrtoglavici ima človek občutek gibanja, vrtenja, padanja ali lebdenja. Pogosto se pojavi po prebolevanju viroze ali bakterijske okužbe ali nenadnem obračanju v postelji. Značilen je horizontalni nistagmus – nehotni gibi zrkel, ki jih opazi zdravnik pri kliničnem pregledu. Bolniku je lahko slabo in bruha. Periferni tip vrtoglavice doživljajo tudi bolniki z migreno, po poškodbi glave, z vnetjem srednjega ušesa ali sinusov, z degenerativnimi spremembami ali po poškodbi vratne hrbtenice, redkeje pa je v ozadju menierova bolezen, za katero je značilna triada hipne vrtoglavice, šumenja v ušesu in izgube sluha.«



Pri centralni vrtoglavici ima človek običajno občutek nihanja, pijanosti, splošne nestabilnosti in motnje koordinacije, doživlja izpade vidnega polja, ima težave s požiranjem ter glavobol, ki ga pri periferni vrtoglavici praviloma ni: »Pomembni dejavniki tveganja so starost in pridružene kronične bolezni, nastane pa zaradi možganske kapi, tumorjev, krvavitev, poškodbe, motenj prekrvitve možganov, hudih nevroloških bolezni, kot je multipla skleroza, slabokrvnosti, visokega ali nizkega krvnega tlaka, motenj v delovanju ščitnice, motnje vida, uživanja škodljivih snovi.«

Pri omotici, ki jo povzročajo motnje v delovanju drugih organov, klinična slika ni tako izrazita. Človek ima občutek lebdenja, negotovosti, pri hoji pa občutek, da bo izgubil zavest, lahko je tudi oslabel. Vrtoglavica lahko traja le nekaj trenutkov ali pa ure in celo dneve, z obiskom pri zdravniku pa ne gre omahovati, če vrtoglavico spremljajo poškodba glave, otrdelost vratu, visoka temperatura, zamegljen vid, izguba sluha, težave z govorom, šibkost okončin ali težave s hojo, bolečine v prsih ali počasni srčni utrip.



»Občasne vrtoglavice še ne terjajo posebne obravnave, če pa se ponavljajo in jih ne moremo povezati z znanim vzrokom, obiščemo zdravnika,« sklene dr. Poredoševa in opozori na pasti visokih temperatur: »Vrtoglavica ali omotica se lahko pojavi tudi poleti, predvsem pri starejših in osebah s kroničnimi boleznimi, nosečnicah, doječih materah, dojenčkih in majhnih otrocih ter delavcih na prostem. Kriva sta lahko pregretje in sončarica, ki sta smrtno nevarna!«