Več kratkovidnosti kot nekoč
Če starši ali pediater posumi, da je potreben očesni pregled, se lahko ta opravi tudi zelo zgodaj po rojstvu, pove specialistka oftalmologije dr. Alma Kurent iz Zdravstvenega doma Ljubljana Center. »Če starši pri otroku opažajo težave, zaradi katerih bi bil morda potreben pregled pri oftalmologu, naj se o tem posvetujejo z izbranim pediatrom. Če se ugotovi, da so otrokove težave lahko očesnega izvora, je zelo pomembno, da otroka pregleda oftalmolog,« poudarja zdravnica.
Izpred zaslonov na zrak
Najpogostejša težava, na katero naletijo oftalmologi pri pregledih otrok, so refraktivne napake, torej napake v lomnosti očesa, med katere spada tudi kratkovidnost.
»Študije kažejo, da je več kratkovidnosti kot nekoč ter da jo bo v prihodnosti žal še več, če ne bomo bistveno spremenili škodljivih življenjskih navad. Precej jasna je namreč povezava med kratkovidnostjo in količino bližinskega gledanja. Še posebno je treba opozoriti na prezgodnjo in prekomerno uporabo malih zaslonov, tj. tablic in telefonov, pri otrocih. Kratkovidnost pri otrocih je dejavnik tveganja za številna bolezenska očesna stanja, tako da je to vsekakor področje, v katero bi bilo smiselno vložiti napore, da bi se ta trend naraščanja pojavnosti kratkovidnosti zmanjšal,« opozarja dr. Kurentova.
Znaki težav
Otrok morda slabše razloči stvari na daleč ali tudi na blizu, poškili z enim očesom ali obema ali ima pordele, srbeče oči z izcedkom. Lahko ima spremembe na vekah, veznici, beločnici ali drugih strukturah očesa. Ob pojavu takšnih težav se velja obrniti na pediatra, ta pa bo po potrebi predpisal napotnico za pregled pri oftalmologu. Pri otrocih z zdravstvenimi stanji, ki lahko vplivajo na zdravje oči, kot so sladkorna bolezen, nekatere revmatološke bolezni ali bolezni veziva, so obvezni redni očesni pregledi.
»Nekaj več težav verjetno ugotovimo tudi zaradi boljšega sistematičnega presejanja otrok za očesne težave. Sistematski pregledi pri pediatrih, kjer se ugotavlja tudi vidna ostrina otroka, so gotovo marsikakšnemu otroku prihranila slabši vid, ki bi ga verjetno sicer spremljal skozi življenje. Tako že v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja ugotovimo, da otrok slabše vidi, in ga začnemo že zgodaj zdraviti, kar mu omogoča bistveno boljši razvoj vida. To pa je pomembno za nadaljnje življenje,« poudarja.
Starši lahko za otrokove oči poskrbimo tako, da omejujemo čas, ki ga otrok preživi pred zaslonom. Otrok do drugega leta starosti sploh ne bi smel uporabljati zaslonov, med 2. in 5. letom manj kot eno uro na dan, med 6. in 9. letom do ene ure na dan, med 10. in 12. letom največ eno uro in pol na dan, med 12. in 18. letom pa največ dve uri na dan. Pri branju z zaslonov lahko pomagamo s pravilom 20-20-20, ki pravi, da vsakih 20 minut pogledamo 20 čevljev (približno šest metrov) v daljavo za 20 sekund.
»Obenem je zelo pomembno, da starši poskrbijo, da otroci vsakodnevno preživijo dovolj časa zunaj, na naravni svetlobi. Načela zdravega življenja, ki vključujejo redno telesno aktivnost, zdrave prehranjevalne navade in zadostno količino spanja, so pomembna tudi zaradi dolgoročnega zdravja oči,« sklene dr. Kurentova.
