Skrita nevarnost v želodcu
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj jo ima več kot polovica človeštva, vendar večini ne povzroča težav in simptomov. Samo 10 odstotkov pestijo simptomatske težave, kot so zgaga, slab zadah, napihnjenost, slabost, driska, bolečine v zgornjem delu trebuha … Bakterija povzroča vnetje želodčne sluznice, razjede v želodcu in dvanajstniku ter ima vlogo pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka. Kot opozarjajo specialisti gastroenterologije, je pomembno, da ob simptomih pravočasno poiščemo strokovno pomoč, saj zgodnje odkrivanje lahko prepreči morebitne zaplete.
Helicobacter pylori je prva bakterija, ki je bila razglašena za povzročitelja raka in najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca. Zdravljenje okužbe z njo bistveno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek.
Kako odkrijemo okužbo
Diagnoza okužbe z bakterijo Helicobacter pylori zahteva natančne preiskave. Zdravniki imajo na voljo tako invazivne kot neinvazivne metode. Najpogosteje se odločajo za invazivno metodo – gastroskopijo, pri kateri z endoskopom pregledajo zgornji del prebavil in odvzamejo košček želodčne sluznice za pregled.
Z neinvazivnimi metodami odkrivamo okužbo v izdihanem zraku, blatu ali krvi. Najpogostejši je t. i. dihalni test, pri katerem se okužba določa v izdihanem zraku. To metodo običajno uporabijo, ko se preverja uspešnost zdravljenja, primerna pa je tudi za nosečnice in otroke.
Nedavne raziskave kažejo, da lahko probiotiki igrajo vlogo pri ohranjanju zdravega ravnovesja bakterij v prebavnem traktu, kar pomaga zmanjšati tveganje za okužbo s Helicobacter pylori.
Strokovnjaki opozarjajo še, da metode za odkrivanje okužbe ob jemanju zdravil, ki zavirajo izločanje želodčne kisline in antibiotikov, niso povsem zanesljive. Zato bolnik mesec dni pred testiranjem na okužbo ne sme jemati antibiotikov in vsaj sedem do 14 dni zaviralcev protonske črpalke.
Omenimo še, da je v lekarnah mogoče brez recepta kupiti komplet za samotestiranje na prisotnost bakterije, pri katerem zadošča kapljica krvi, odvzeta iz prsta.
Odzovite se na povabilo
Na slovenskih tleh pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) potekata dva raziskovalna projekta, ki se ukvarjata s preučevanjem možnosti za uvedbo presejalnega programa za rak želodca: Eurohelican in TOGAS.
Projekt Eurohelican – preprečevanje raka želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe s Helicobacter pylori je prvi evropski projekt, v sklopu katerega bodo izsledki raziskave pokazali, ali se strategija »odkrij in zdravi« lahko uvede kot nov preventivni presejalni program za odkrivanje raka na želodcu. Pod okriljem NIJZ je Zdravstveni dom Maribor lansko pomlad 4000 osebam, starim od 30 do 34 let, poslal vabilo na presejalno testiranje na okužbo z bakterijo H. pylori, s katerim bodo pri nas zbrali potrebne podatke.
TOGAS je drugi tovrstni evropski projekt, ki poteka tudi v naši državi in sicer pod okriljem NIJZ. Cilj projekta je prispevati k izboljšanju in krepitvi zdravja v EU z zmanjšanjem bremena, ki ga povzroča rak želodca s predlogom Presejalnega programa EU za odkrivanje in zdravljenje okužbe H. pylori kot glavnega povzročitelja raka želodca in s predlogom presejanja na predrakave spremembe sluznice želodca in endoskopskega sledenja teh bolnikov. V ta namen bo Zdravstveni dom Ljubljana povabil 6000 ljudi v starosti od 30 do 34 let na presejalno testiranje na prisotnost H. pylori z odvzemom krvi. Če bodo ugotovili prisotnost protiteles, bodo opravili še potrditveni urea dihalni test in v primeru pozitivnega testa še zdravljenje okužbe s H. pylori.
Ker je bil odziv povabljenih v sklopu projekta Eurohelican relativno nizek, si raziskovalci želijo, da bi se na povabilo v sklopu TOGAS odzvalo še več mladih.
Mogoče posledice okužbe
Bakterije H. pylori so različne, vendar v vsakdanji praksi njihovo razločevanje ni potrebno. Nekatere vrste povzročajo v sluznici želodca in/ali dvanajstnika plitke (erozije) ali globoke razjede (ulkus) ter celo sodelujejo pri nastanku želodčnega raka. Druge so manj nevarne in izzovejo le blago kronično vnetje želodčne sluznice (gastritis).
Kot pojasnjujejo zdravniki, se pri okužbi končnega dela želodca sproži zapleten mehanizem, ki povzroči močnejše izločanje kisline. Ker je želodčna sluznica odpornejša proti kislini kot pa dvanajstnikova, zvečano izločanje kisline (močnejši agresivni dejavnik) lahko povzroči nastanek erozij in/ali ulkusa predvsem v dvanajstniku, redkeje pa tudi v želodcu.
Ulkus želodca in/ali dvanajstnika lahko poškoduje krvne žile v sluznici, kar sproži nenadno krvavitev v prebavno cev. Bolniki, ki krvavijo v prebavno cev, bruhajo temno ali krvavo vsebino in odvajajo črno smolasto blato. V takšnih primerih je obisk zdravnika nujen.
Spoznajte bakterijo Helicobacter pylori
Helicobacter pylori je vrsta mikroaerofilnih gram negativnih bakterij (prilagojenih na okolje z malo kisika). Ta bakterija izloča encim ureazo, s katerim nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, kar ji omogoča preživetje v kislem okolju želodca. Na površini ima posebne nogice, s katerimi se lahko pritrdi le na želodčno sluznico.
Okužba, ki zajame večji del želodca, privede do kroničnega vnetja sluznice in zmanjševanja števila celic, ki izločajo kislino. Pri takih bolnikih se sicer izloča manj kisline, vendar kronično vnetje zmanjša obrambno sposobnost sluznice, zato že majhna količina kisline lahko povzroči želodčni ulkus. Tudi drugi agresivni dejavniki, kot so nesteroidna protivnetna in protirevmatična zdravila ali žolč (ki iz dvanajstnika priteka v želodec), pri ljudeh s kroničnim vnetjem želodčne sluznice hitreje povzročijo ulkus želodca.
Orodja za boj
Antibiotiki, zaviralci protonske črpalke in antacidi so osnovna orodja za boj proti okužbi s H. pylori. Zdravljenje zahteva celovit pristop, ki ga določi zdravnik po natančni diagnozi. Bolnik mora dosledno upoštevati predpisane ukrepe za dosego optimalnih rezultatov. Zdravljenje je smiselno, če bakterija povzroča simptome. Običajno je potrebno sedem- do desetdnevno jemanje kombinacije dveh antibiotikov, ki delujeta na bakterijo, ter dodatka zaviralcev protonske črpalke, ki zavirajo izločanje želodčne kisline.
Koristi zdravljenja okužbe s H. pylori
Z zdravljenjem okužbe zmanjšamo možnost za nastanek:
- ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku
- gastritisa (vnetja želodčne sluznice)
- dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost)
- anemije zaradi pomanjkanja železa
- limfoma tipa MALT
- pomanjkanja vitamina B12
- avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura.
Preventivni ukrepi
Stroka vzrokov za nastanek okužbe s H. pylori še ni razjasnila v celoti, zato vseh dejavnikov ne moremo predvideti in zajeziti. Gotovo ima pomembno vlogo higiena rok, saj se kot eden najpomembnejših načinov prenosa okužbe omenja črevesno-ustna pot. Bolezenske znake lahko omili pravilna in uravnotežena prehrana, ki naj bo sestavljena iz več manjših obrokov. Izogibati se moramo kavi, alkoholu, kajenju, mastni in začinjeni hrani ter nasploh stvarem, ki nam povzročajo težave. Pri izbiri protibolečinskih zdravil se izogibajmo nesteroidnim antirevmatikom, ki agresivno delujejo na sluznico črevesja.
