Prizadenejo polovico odraslih, o njih se neradi pogovarjamo

Hemoroidne žilne vozle imamo vsi, saj delno zagotavljajo ustrezno zaprtje zadnjika. Težave nastanejo, ko se povečajo: zaradi povečanega pritiska pri odvajanju blata otečejo in se lahko celo vnamejo, ob tem pa se lahko pojavijo krvavitev, bolečina in drugi simptomi.

»O hemoroidih se bolniki neradi pogovarjajo, so pa pogosta nadloga in prizadenejo vsaj polovico odraslega prebivalstva, tako ženske kot moške,« pojasnjuje prim. dr. Borut Kocijančič, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos. »Pomembni dejavniki, ki prispevajo k težavam, so debelost, nepravilna prehrana, kronično zaprtje, nosečnost in analni spolni odnosi. Hemoroidni venski pletež je normalen preplet žil v zadnjiku, ki kot nekakšna blazina služi za zadrževanje blata, vetrov in sluzi. Težave nastanejo, ko se žile zaradi pretiranega pritiska povečajo in postanejo otekle ali vnete. Nabrekli žili v področju zadnjika pogovorno pravimo tudi zlata žila.«

Vlaknine povečajo volumen blata in spodbudijo odvajanje. FOTO: Marilyna/Getty Images

Simptomi, ki spremljajo hemoroide, so večinoma zelo neprijetni, niso pa smrtno nevarni, nadaljuje sogovornik: »Bodite pozorni na krvavenje iz analne odprtine ob odvajanju, kri na toaletnem papirju, občutek nepopolnega izpraznjenja črevesja, srbenje in draženje v analni odprtini ali okoli nje, bolečo bulico v tem predelu ter bolečino med sedenjem. Poznamo notranje in zunanje hemoroide. Notranjih v začetni fazi ne vidimo in jih ne moremo zatipati s prsti. Nanje najpogosteje nakazuje sveža krvavitev po odvajanju. Treba jih je zdraviti, sicer se povečujejo in začnejo izpadati iz danke. Zunanji hemoroidi so manjši žilni pleteži v zunanjem delu zadnjičnega kanala. Bolnik lahko opazi bolečo zatrdlino v zadnjiku, predvsem pa ga boli pri sedenju in odvajanju.«

Zapleti so redki

Za samozdravljenje so na voljo zdravila in drugi izdelki v obliki tablet, mazil ali svečk. Zapleti so sicer redki, a mogoči. »Kronična izguba krvi lahko povzroči anemijo, ki se kaže z utrujenostjo, omotico, vrtoglavico, bledico kože, pospešenim srčnim utripom v mirovanju, glavobolom in zmanjšano zmogljivostjo. Če niste prepričani, ali so vaši simptomi posledica hemoroidov, vsekakor svetujemo posvet z zdravnikom. Krvavitev iz zadnjične odprtine ni nikoli normalna. Čeprav so hemoroidi najpogostejši vzrok krvavitve iz zadnjika, med razloge štejemo tudi raka debelega črevesja!« svari prim. dr. Kocijančič in pojasnjuje, da je pri zdravljenju mogoča tudi sklerozacija, torej postopek, pri katerem z vbrizganjem posebne raztopine sprožijo skrčenje hemoroidov in njihovo pričvrstitev na okoliško tkivo.

»Tako zdravimo tudi hemoroide druge stopnje. Lahko jih podvežemo, tako da hemoroid stisnemo z elastičnim obročkom in pretrgamo dotok krvi vanj. Podvezani del zato odmre in odpade. Hemoroide tretje in četrte stopnje odstranimo z operacijo, ki se lahko opravi tudi ambulantno.«

Uspešnost zdravljenja je odvisna od spremembe življenjskega sloga bolnika: ta se mora po novem izogibati sedečemu delu, dvigovanju težkih bremen in čezmerni telesni teži, preventiva pa seveda velja za vse, sklene sogovornik: »Za preprečevanje hemoroidov je najpomembnejša skrb za redno odvajanje mehkega blata. V prehrano vključimo dovolj vlaknin, ki povečajo volumen blata, ga mehčajo in pospešujejo odvajanje. Najdemo jih predvsem v otrobih, izdelkih iz polnozrnatih žit, stročnicah, drugi zelenjavi, sadju, oreščkih in semenih. Pijemo dovolj tekočine, kar bo preprečilo izsušenost blata in olajšalo njegov prehod skozi črevesje. Izogibajmo se pretirani količini soli, saj zadržuje vodo v telesu in tako zvišuje tlak v žilah, te se hitreje razširijo.

Pomembna je telesna aktivnost, ki pomaga pospešiti gibanje črevesja in zmanjšuje pritisk na žile, ki se pojavi med daljšim sedenjem ali stanjem. Telovadba pomaga pri izgubi čezmerne telesne teže, ki povečuje tveganje za nastanek hemoroidov.«