Pripravljeni, pozor, prehlad!
Vstopili smo v sezono prehladov, gripe, tudi covida, različice novega koronavirusa še vedno predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi, je v torek sporočila Svetovna zdravstvena organizacija in stopnjo nevarnosti ene od njih z nižje povišala na višjo. Velike so torej možnosti, da nas v prihajajočih dnevih in tednih ujame vsaj eden od virusov. Da se to vendarle ne bi zgodilo, se izogibajte nepotrebnim stikom, ne hodite torej na sprehod v nakupovalna središča, raje zavijte na bližnji hrib. Oboleli naj ostane doma. Ne pozabite na higieno rok, ki so eden od glavnih krivcev za vstop virusov v telo: pogosteje kot sicer si jih umivajte, z milom in toplo vodo. Z neumitimi rokami si ne šarite po nosu in očeh in jih ne vtikajte v usta, da ne bi vase vnesli še morebitnega virusa, ki ste ga spotoma pobrali na kljuki vrat ali gumbu v dvigalu. Pomembno je zračenje: okna za nekaj minut odpremo večkrat na dan, na stežaj, lahko naredimo kar prepih.
Med pred spanjem
Odpornost krepite s primerno prehrano, vsebuje naj čim več vitaminov in mineralov, izogibajte se pretiranemu uživanju sladkorja, tudi alkoholu. Kurkuma, ingver, cimet so imenitne začimbe, ki delujejo protimikrobno in protivnetno ter spodbujajo čiščenje organizma, poleg tega vsebujejo bioaktivne sestavine, ki varujejo organizem in krepijo odpornost.
Topel napitek in topla prha lahko odmašita zamašen nos.
Babice so pri prehladu priporočale kokošjo juho, zato si jo le privoščite: pomaga blažiti simptome infekcije zgornjih dihal, obenem krepi odpornost. Tako kot med, ki varuje pred vnetjem in okužbami. Le pojejte žličko na dan, najbolje pred spanjem. Tudi to je pomembno: nekaj raziskav je pokazalo, da imajo tisti, ki spijo vsaj sedem ur na dan, trikrat manj možnosti za zbolevanje.
Slana za grgranje
Topel napitek in topla prha lahko odmašita zamašen nos, skodelica toplega čaja bo pomagala tudi blažiti kašelj, bolečine v grlu in pregnala morebitno mrazenje. Dihanje bo olajšala para, torej inhalacija; suh zrak ne pomaga bolečemu grlu in kašlju, zato ga vlažite, z vlažilnikom zraka, če ga nimate, bodo pomagale tudi posodice z vodo na radiatorjih ali pa kar na štedilniku: v loncu naj rahlo vre, če dodamo vanjo še kapljico evkaliptusovega olja, toliko bolje. Poleg tega olja si pomagajte še z eteričnim oljem poprove mete, rožmarina, timijana. Oboleli naj pije dovolj tekočine, najbolje tople napitke, ki obenem ogrejejo ter olajšajo izločanje sluzi ter izkašljevanje; priporočljiv je tudi sadni sok, naj bo sobne temperature, najbolje sveže iztisnjen iz citrusov, tako bomo poskrbeli še za odmerek vitaminov. Bolečine v grlu pomaga blažiti grgranje slane vode.
Prehlad ali gripa
Sicer pa: kako vemo, kaj nas je položilo v posteljo, koronavirus, prehlad ali gripa? Slednja je zelo nalezljiva bolezen, za katero lahko zboli prav vsak, še posebno pa ogroža starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Poznani so trije virusi, ki jo povzročajo: virus influence A, B in C. »Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B povzroča običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da je čas od okužbe do pojava bolezni kratek: 1–3 dni po okužbi se pojavijo simptomi, to so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Slednji lahko traja več tednov, drugi znaki po navadi izginejo v od dveh do sedmih dneh. Potek bolezni je odvisen od splošnega zdravstvenega stanja posameznika, starosti, imunskega sistema, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih lahko nastopi tudi zaplet, in sicer bakterijska pljučnica.
Prehlad je najpogostejša okužba v vseh starostnih obdobjih, povzroči ga lahko več virusnih sevov hkrati. Zdravi odrasli lahko vsako leto zbolijo dva- ali trikrat, majhni otroci še pogosteje. Večina ga preboli v 7–10 dnevih. Simptomi se pojavijo po 1–4 dnevih po okužbi, najbolj izraziti so izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, suh kašelj, lahko tudi zmerno povišana telesna temperatura, včasih glavobol, ki pa je blag, ter bolečine v mišicah in sklepih. Možni zaplet je vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin.
Mimogrede: ljudje, ki so pod večjim stresom, pogosteje zbolijo, zato poskrbite za sproščanje, najraje s sprehodi v naravo, če je le mogoče, čez dan, da ujamete še sončne žarke in z njimi prepotrebni vitamin D. Tega nam pozimi manjka, a je zelo pomemben za krepitev in dvig odpornosti.
