KAJ PRAVI ZNANOST?

Pomoč iz domače lekarne, ki znanstveno dokazano deluje

Verjetno ima vsak doma vsaj eno naravno zdravilo, za katero trdno verjame, da pomaga pri gripi, prehladu in drugih zimskih zdravstvenih nadlogah; kaj pravi znanost.
Fotografija: Namesto s farmacevtskimi izdelki lahko prehlad in gripo lajšamo z domačimi zdravili. FOTO: Gpointstudio, Getty Images
Odpri galerijo
Namesto s farmacevtskimi izdelki lahko prehlad in gripo lajšamo z domačimi zdravili. FOTO: Gpointstudio, Getty Images

Na splošno je v fitoterapiji cel spekter rastlin, katerih učinki so bolj ali manj dokazani ali pa so na znanstven način popolnoma nedokazani,« pove strokovnjak za zdravilne rastline in druga zdravila naravnega izvora prof. dr. Samo Kreft s fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Tako je denimo za smrekove vršičke dokazano, da lajšajo kašelj, da delujejo protivirusno, kot verjame ljudska modrost, pa je težko reči. »V laboratoriju so smrekovi vršički pokazali protivirusne lastnosti, vendar so v sirupu koncentracije učinkovine nižje, poleg tega sirup med požiranjem sline izpiramo iz žrela,« pove. Propolis in med imata znanstveno dokazane protimikrobne in protivirusne in protibakterijske učinke, vendar ni raziskave, ki bi znanstveno dokazala te učinke na bolnikih, opozarja.

Učinki medu so dokazani, ne pa tudi preverjeni na človeku. FOTO: Gelmold, Getty Images
Učinki medu so dokazani, ne pa tudi preverjeni na človeku. FOTO: Gelmold, Getty Images

Znanstveno potrjeno

Med domačimi zdravili, ki znanstveno dokazano delujejo, navaja zdravila za suh, neproduktiven kašelj. »To so denimo, zelo raziskana korenina jegliča, sirup iz listov bršljana ter timijanov in trpotčev sirup,« razkriva. Za krepitev imunskega sistema in protivirusno delovanje je znanost potrdila delovanje ameriškega slamnika.

»Ameriški slamnik ima veliko najbolj kakovostnih potrjenih kliničnih študij, pa tudi dvojno slepo randomiziranih, kar dokazuje, da ne gre le za placebo učinek. V resnici močno skrajša gripo in prehlad, pa tudi pri covidu se je dobro izkazal,« našteva strokovnjak. Idealno bi bilo, če bi lahko pripravke iz slamnika vzeli, dan preden zbolimo, ker pa ne moremo vedeti, kdaj bomo zboleli, velja, da ga začnemo jemati ob prvih znakih. Pri prehladu in gripi je učinkovita kratka preventiva, 14 dni, pri covidu pa se je pokazala za učinkovito tudi dvomesečna preventiva.

Ameriški slamnik lahko posadite na vrtu. FOTO: Carmen Agullo Molla, Getty Images
Ameriški slamnik lahko posadite na vrtu. FOTO: Carmen Agullo Molla, Getty Images

Pri visoki vročini si lahko pomagamo z vrbovo skorjo ali zeljo brestovolistnega oslada. »Ti dve rastlini vsebujeta zelo podobne snovi, ki delujejo po identičnem načinu delovanja kot aspirin. Ni kakšne velike prednosti, zakaj ne bi rajši vzeli (katere koli generične različice) aspirina, za katerega točno vemo, da vsebuje 500 mg acetilsalicilne kisline. Pri rastlinah so vrednosti variabilne, poleg tega bi morali spiti ogromno grenkega čaja, da bi zaužili enak odmerek.

Po drugi strani pa ima lahko že obred kuhanja čaja placebo učinek,« pravi strokovnjak. Kar se tiče raznih oblog, denimo s kisom, kot pravi, ni nobenih raziskav niti farmakološke logike, kako bi lahko delovale na povišano temperaturo. S čajem iz vrbove skorje ali zeli brzolistnega oslada si lahko pomagamo tudi pri bolečinah, npr. v žrelu.

Vitamin C, potrjuje prof. dr. Kreft, podpira delovanje imunskega sistema in je nujen za njegovo delovanje. Vendar ne gre za to, da bomo bolj odporni, več ko ga bomo zaužili, pomembno je, da ga imamo v telesu dovolj. Alternativa kisli limoni so pomaranče, ki imajo enako količino vitamina C.
 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije