Pomaga preprečevati okužbe
Vitamin A ima pomembno vlogo pri normalni rasti, delovanju imunskega sistema in vida, reprodukciji, presnovi železa in razvoju celic ter tkiv. Poleg tega pripomore k ohranjanju zdrave sluznice in kože ter ima vlogo pri specializaciji celic, pomemben pa je tudi za rast in razvoj zarodka. S pestro in raznoliko prehrano ga praviloma zaužijemo dovolj, včasih pa ga je treba dodajati.
Za odpornost in vid
»Vitamin A je v maščobi topen vitamin, ki je za naše telo uporaben v različnih oblikah,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
»V živilih ga najdemo v dveh oblikah. Predstopnjo vitamina A, retinol, najdemo v hrani živalskega izvora, kot so ribe in meso, predvsem jetra, ter mlečni izdelki. Druga pomembna oblika so karotenoidi, med njimi betakaroten, ki ga najdemo v živilih živalskega izvora, v sadju in zelenjavi, predvsem paradižniku, špinači, buči, sladkem krompirju, korenju, ohrovtu, brokoliju, stročjem fižolu, solati in papriki. Ker je topen v maščobah, potrebuje za ustrezno absorpcijo maščobe in rudnine.«
Otroci do treh let starosti ga potrebujejo 700 mikrogramov, do sedem let 800, odrasli pa od 800 do 1000 mikrogramov. Nekoliko več ga morajo zaužiti nosečnice, in sicer 1100 mikrogramov, doječe matere pa kar 1500. »S pestro in raznoliko prehrano ga sicer zaužijemo dovolj. Med nosečnostjo naj bi bil vnos v povprečju za tretjino večji kot prej. Več ga potrebujejo tudi novorojenčki, otroci s pogostimi okužbami, oboleli za ošpicami in starejši odrasli. Do povečanih potreb po vitaminu A vodijo tudi infekcijske bolezni z vročino, še posebno pri majhnih otrocih, ki še nimajo večjih zalog vitamina v telesu. Priporočljivo je, da ga dodajajo tudi starostniki z enolično prehrano.
Vitamin A je najbolj učinkovit v kombinaciji z nekaterimi drugimi vitamini in minerali, kot so B-kompleks, vitamin D, vitamin E, cink, fosfor in kalcij.
Izjemoma se svetuje dodajanje dojenčkom po 4. mesecu starosti, saj pride z dojenjem do izčrpanja zalog vitamina A v materinem mleku,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in pristavlja, da imamo razmeroma veliko zalogo vitamina A v jetrih, zato njegovega pomanjkanja ni mogoče zaznati s klinično ali laboratorijsko diagnostiko.
Po drugi strani pa je pretirano uživanje prav tako škodljivo, zato naj bo zgornja meja dnevnega vnosa 3000 mikrogramov, poudarja sogovornica in opozarja, da lahko mejo prestopimo tako s pretiravanjem z živili, bogatimi z vitaminom A, kot tudi zdravili in prehranskimi dopolnil, ki lahko v nosečnosti, denimo, povzročijo tudi napake pri razvoju ploda.
»Zaloga pri odraslem človeku lahko zadostuje za eno do dve leti, veliko manj pri otrocih. Prvi klinični znak pomanjkanja je nočna slepota. Ob izrazitem pomanjkanju lahko opazimo rumenkasto zaroženele lise na očesni veznici. Sledi tvorba razjed na roženici in v izredno redkih primerih celo slepota, vendar so v razvitih državah tako huda stanja izjemno redka. Še vedno so razširjena v državah v razvoju, kjer je pomanjkanje vitamina A glavni vzrok slepote,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Zdrava in uravnotežena prehrana je tako v času pričakovanja še posebno pomembna, sklene: »Manj tvegano je uživanje večjih količin provitaminov A (karotenoidov), ki se nahajajo v rastlinah, saj je absorpcija provitaminov A in pretvorba v vitamin A nadzorovana. Mogoči simptomi dlje trajajočih previsokih vnosov so glavobol, slabost, vrtoglavica, zlatenica, kronične spremembe na koži, povečanje jeter, ciroza jeter in koma.«
