VRTOGLAVICA

Na pomoč, vrti se mi!

Vrtoglavica je dokaj pogost pojav, posebno med starejšimi.
Fotografija: Čeprav redko, je vrtoglavica lahko znak resnih težav. FOTO: Pornpak Khunatorn/Getty Images
Odpri galerijo
Čeprav redko, je vrtoglavica lahko znak resnih težav. FOTO: Pornpak Khunatorn/Getty Images

Vrtoglavica je dokaj pogost pojav, posebno med starejšimi. Po podatkih naj bi jo doživljala kar polovica starejših ljudi, pri petini starejših nad 60 let pa je lahko tako izrazita, da jih ovira pri njihovih vsakodnevnih opravilih. Najmanj 15 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju doživi tako silovit napad vrtoglavice, da zaradi tega poiščejo zdravniško pomoč.
 

Posledica hujše bolezni


Čeprav redko, je vrtoglavica lahko tudi znak resnih težav in hude bolezni. Zato velja opozorilo: če se nam vrtoglavica pojavlja več kot 2–4 tedne, moramo obiskati zdravnika. Med resnejšimi zdravstvenimi stanji, pri katerih je simptom omotica, je možganska ishemija oziroma zožitev možganskih žil. Omotico lahko povzročajo tudi možganski tumorji. Ker ti rastejo počasi, povzročajo le kakšen odstotek vseh primerov omotice, od tega do tri odstotke pri starejših ljudeh.
Kar polovica starejših ljudi naj bi doživljala vrtoglavico, zaradi katere pogosto obiščejo zdravnika. FOTO: Prostock-studio/Getty Images
Kar polovica starejših ljudi naj bi doživljala vrtoglavico, zaradi katere pogosto obiščejo zdravnika. FOTO: Prostock-studio/Getty Images

Znanstveniki ocenjujejo, da od dva do deset odstotkov vseh primerov vrtoglavice lahko povzročajo tudi toksični učinki zdravil, omotico lahko izzovejo tudi alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, visok krvni tlak, zloraba mamil, presnovne nepravilnosti in tudi okužbe, le da je njihov delež med vsemi primeri zelo majhen. Vrtoglavica je simptom, ki spremlja različna funkcionalna in organska obolenja. Pri starostnikih se pojavlja najpogosteje zaradi slabše prekrvitve možganov. Pri ljudeh z vaskularnimi oblikami demence je vrtoglavica pogostejša v primerjavi s tistimi, ki imajo alzheimerjevo demenco.
 

Iskanje vzroka


Ko zdravniku povemo, da se nam pogosto vrti, nas bo najprej zelo podrobno izprašal. Zanimalo ga bo, kako pogosto se nam vrti, ali se ob tem počutimo, kot da bomo izgubili zavest, ali gre bolj za občutek negotovosti. Ne glede na to, kakšen je opis omotice, se napad lahko pojavi povsem nenadoma in zelo močno. Zato bo zdravnika zanimalo, ali se med napadom počutimo šibke in negotove ali imamo občutek, da izgubljamo ravnotežje. Zanimalo ga bo tudi, kako se omotica začne in kaj jo sproži ter ali hkrati doživljamo tudi šumenje in zvonjenje v ušesih, polnost ušes in slabše slišimo. Prav tako bo želel vedeti, kako dolgo omotica traja in kako pogosto se pojavi, na primer, če se obrnemo v postelji ali če hitro vstanemo in podobno.


Pri vrtoglavici gre največkrat za prehodne motnje v delovanju ravnotežnega sistema. Vrtoglavico tudi skoraj vedno spremlja nenormalno ritmično gibanje očesnih zrkel.
 

Kako ukrepati


Glede na to, kaj povzroča vrtoglavico, so tudi različni načini zdravljenja. Zdravnik nam bo morda svetoval le mirovanje v postelji in predpisal določena zdravila. V primeru vrtoglavice in slabosti na primer dimenhidranat, diazepam, skopolamin, za menierovo bolezen, ki nastane zaradi povečane količine tekočine v delu notranjega ušesa, diuretike in omejevanje soli, za duševne težave pa nam bo svetoval sprostitvene tehnike, anksiolitična zdravila in antidepresive.


Če je omotica posledica spremembe položaja glave, pa nam bo pomagal tako, da bo s posebnimi premiki glave dosegel, da se sproščeni delci v ušesu vrnejo v tisti položaj notranjega ušesa, kjer ne povzročajo težav.
Čeprav vzroka za omotico zdravniki ne opredelijo vedno, po podatkih ga odkrijejo v približno 75 odstotkih, bodo vseeno z različnimi oblikami zdravljenja ublažili simptome, in to v tolikšni meri, da bolnik ne bo imel težav. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije