Kutina: med kuhanjem spremeni okus
Kutina spada med malone pozabljeno sadje, ki je bilo nekoč precej priljubljeno, danes pa po njem le še redko kdo seže. Tudi ali predvsem zato, ker je kutine skorajda nemogoče dobiti, razen če zorijo na domačem vrtu, tu in tam pa jih ponuja tudi kakšen kmet na tržnici. Izvirajo iz Male Azije, Turkestana in Kavkaza, dobro pa uspevajo tudi drugje po svetu, tudi pri nas, kjer so nekoč rasle skorajda na vsakem dvorišču.
A drevo ne daje le užitnih in zdravih sadežev, ti zorijo jeseni, spomladi s čudovitimi cvetovi poskrbi za pravo okrasno razkošje. Vendar pozor, to niso sadeži, ki bi jih utrgali z drevesa, malce obrisali ob hlače in vanje zagrizli. Surove so pravzaprav neužitne, saj so kisle, trde in trpke, tako da ni junaka, ki bi užival v njeni svežini. A ko jih kuhamo, dušimo ali pečemo, postanejo sočne, sladke in mehke ter izjemno okusne, poleg tega se jim spremeni barva v privlačno rdečkasto. Obiramo jih oktobra, pravijo, da so najboljše, če jih še na drevesu ujame prvi mraz. Naložimo jih v zabojčke in skladiščimo v kleti in šele decembra bodo dobile svoj pravi okus.
Za sladke jedi
Iz kutine pripravimo različne sladke jedi, najpogosteje jih skuhamo v kompot, sirup ali marmelado, zanimiv je tudi kutinov žele ali sir. Tako kot druge vrste sadja jih med kuhanjem sladkamo, lahko pa jih tudi kombiniramo, predvsem z jabolki in hruškami. Lahko jih tudi dušimo ali pečemo. Podobno kot jabolka in hruške jih izdolbemo, sladkamo z medom in potresemo z orehi ter spečemo v pečici, lahko pa jih izdolbemo in napolnimo z nadevom, na primer skutnim.
Ker plodovi opojno dišijo, lahko z njimi tudi odišavimo prostore.
S krhlji kutine obložimo kolač ali pito, dodajamo pa jih tudi mesnim jedem. Ko pečemo piščanca ai pečenko, poleg zelenjave dodamo še nekaj rezin kutine in jabolk. Tako bo jed dobila malce poseben okus in bo bolj sočna, pečeno zelenjavo in sadje pa pretlačimo in ponudimo kot omako k mesu. Kutina pa ni le okusna, temveč je tudi bogata z vitamini in minerali, omenimo zlasti vitamine A in C ter B1 in B2, od mineralov pa kalcij, magnezij, železo, klor, kalij in baker. Povejmo še, da plodovi opojno dišijo, zato so jih nekoč gospodinje uporabljale za odišavljenje prostorov in perila, med katero so položile plod ali dva.
