K samopregledovanju spodbudite prijateljico
Rak dojk je v razvitem svetu in tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Po podatkih Onkološkega inštituta v Sloveniji vsako leto za njim povprečno zboli 1500 žensk, umre pa več kot 400. Pri nas deluje presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora, ki se je v prvem valu epidemije leta 2020, tako kot tudi druga dva slovenska presejalna programa za raka Zora in Svit, ustavil za dobra dva meseca, a na podlagi podatkov za leti 2021 in 2022 strokovnjaki že ugotavljajo, da epidemija po spremljanih kazalnikih kakovosti ne bo imela dolgoročnega vpliva na breme raka dojk v ciljni populaciji žensk 50–69 let, pojasnjujejo na OI ob začetku rožnatega oktobra, mednarodnega meseca ozaveščanja o raku dojk.
Večja ogroženost je pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in dosegle menopavzo po 50. letu starosti.
Dokazani dejavniki tveganja
Rak dojk sicer spada med bolezni z dobrim preživetjem, tudi letošnje leto so zaznamovala nova spoznanja pri zdravljenju, so zadovoljni strokovnjaki. Kot so povedali na OI, z uvajanjem novih zdravil dokaj hitro sledijo njihovi registraciji, velik napredek pa ugotavljajo na področju celostne rehabilitacije. Začeli so klinični register raka dojk, ki jim bo z bogato zbirko podatkov za podrobnejše analize primerov te bolezni pomagal ne le natančno spremljati diagnostiko in zdravljenje, ampak bo tudi podlaga za spremljanje kakovosti celostne obravnave bolnikov z rakom dojk po Sloveniji. Poznamo neinvaziven in veliko pogostejši invaziven rak dojk, med slednjimi pa v grobem ločimo še hormonsko odvisne, takšnih je tri četrtine, in hormonsko neodvisne ter HER2-pozitivne in HER2-negativne oblike.
Med dokazane dejavnike tveganja za raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo reproduktivne, hormonske in genetske dejavnike ter dejavnike življenjskega sloga. Večja ogroženost je pri ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo pred 12. letom in dosegle menopavzo po 50. letu starosti ter pri tistih, ki niso rodile ali so prvič rodile po 30. letu. Z večjo ogroženostjo je povezano tudi dolgotrajno nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi, prejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk in družinska obremenitev. Med dejavniki tveganja so še uživanje alkohola, debelost po menopavzi in telesna nedejavnost.
Zgodnje odkrivanje
A strokovnjaki poudarjajo: možnosti za ozdravitev je veliko, če bolezen le odkrijemo pravočasno. Pomembna preiskava je mamografija, ki lahko odkrije raka dojk, ko ga še ni mogoče natipati. Dragoceno vlogo pri zgodnjem odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj lahko s samopregledovanjem oziroma pozornostjo na pojav sprememb na področju dojk odkrije novonastale in nenavadne spremembe ter se o njih posvetuje z zdravnikom. O preventivi, zdravljenju in življenju po bolezni obširno ozavešča Združenje Europa Donna Slovenija, ki z različnimi dogodki in dejavnostmi spodbuja tudi k zdravemu življenjskemu slogu in poudarja pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Opozarjajo na pomen uravnotežene prehrane, rednega gibanja, ohranjanja zdrave telesne mase, izogibanje kajenju in omejevanje uživanja alkohola, z naštetimi ukrepi pa lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka dojk ali ga vsaj zamaknemo na poznejše obdobje.
Več kot 400 žensk v Sloveniji vsako leto umre za rakom dojk.
Poudarjajo pomen samopregledovanja in odzivanja na Dorina vabila, letos pa postavljajo v ospredje pomen prijateljstva: ženske nagovarjajo k samopregledovanju, k temu pa naj spodbudijo tudi svoje prijateljice. Z obsežno kampanjo k sodelovanju vabijo tudi slovenske občine, vsem, ki so se odzvale, takšnih je 58, bodo podarili rožnato drevo, ki bo simbolično opozarjalo na pomen skrbi za zdravje. Europa Donna med drugim vabi na Race for the Cure, največji evropski športni dogodek za ozaveščanje o zdravju žensk, po vsej Sloveniji pa potekajo še drugi poučni dogodki in kampanje.
