KOROŠKA KUHARIJA
Izbrane jedi kuhajo po sto let starih zapiskih
Doroteja Omahen, vodja Koroške kuharije, načrtuje posebno knjigo tradicionalnih pokrajinskih receptov in njihovih sodobnih različic.
Odpri galerijo
Doroteja Omahen, vodja kulinarične sekcije Kluba Korošcev Ljubljana FOTO: osebni arhiv
V starih časih so ob zakolu prašiča porabili tudi jezik, možgane, srce, pljuča, tako kot to zdaj počno in propagirajo vrhunski kuharji. V naši sekciji že pet let kuhamo po teh načelih,« je vračanje sodobne kulinarike h koreninam opisala Doroteja Omahen, vodja Koroške kuharije, ki deluje pod okriljem Kluba Korošcev Ljubljana. Naša sogovornica je odlična kuharica, ki obvlada tako domače, koroške kot tudi okuse sveta, saj že vrsto let sodeluje pri kulinaričnih dogodkih, ki jih pripravlja mednarodno združenje žensk Sila.
A gremo h koroški kuhinji, o kateri Doroteja Omahen pove: »Že od začetka navdušeno preizkušamo poznane recepte naših koroških mam in babic in s tem prispevamo k ohranjanju prehrambne nesnovne kulturne dediščine. Pogosto pridobimo in preizkušamo še neobjavljene recepte.«
Vodja Koroške kuharije je s preostalimi kuharsko podkovanimi člani Društva Korošcev Ljubljana pripravila že 30 srečanj, na katerih se je kuhalnica vrtela po koroško: »Delovali smo na najrazličnejših lokacijah, denimo v Ljubljani v centru kulinarike in turizma, na SAZU, v Hotelu Lev, na srednji šoli za gostinstvo in turizem, v restavraciji Druga violina … Seveda tudi na slovenski in avstrijski strani Koroške ter drugod.«
Vsako od srečanj so pospremili z recepti za koroške jedi in teh se je v petih letih, ocenjeno takole čez palec, nabralo več kot dvesto. Kot je povedala Doroteja Omahen, načrtujejo, da bodo za kuharsko knjigo izbrali približno 20 najbolj značilnih receptov, ki jih bodo pripravili tako na tradicionalni kot tudi sodobni način.
Pred kratkim so se člani Koroške kuharije srečali na jubilejnem, 30. kuhanju, ki se je odvrtelo na turistični kmetiji Jeglijenk na Selovcu nad Šentjanžem pri Dravogradu. »Tokrat smo kuhali po starih receptih gospodinje Matilde Prevalnik (rojene leta 1900 na premožni kmetiji Broman) s takrat velike kmetije Čujež iz Stražišča nad Prevaljami,« je dodala sogovornica.
In kaj so skuhali? Za predjed je bil možganov zvitek, prelit s hladno in osvežilno drobnjakovo omako, pripravili pa so še telečjo kostno juho z riževimi cmoki. »Tudi glavne jedi so jedce očarale: v pečici pečen sočen pretaknjen telečji jezik z gobami, jajčne krpe in omaka iz rumenega korenja ob spremljavi sezonske berivke z bučnim oljem. Janeževi upognjenci, spomin na otroštvo, in hladen, osvežujoč bučni kompot so bili pika na i. Na koncu sta se prilegli pelinova grenčica in seveda kava,« je izbrane jedi, omenjene v skoraj sto let starih zapiskih, opisala Doroteja Omahen.
Več kot 200 koroških receptov
A gremo h koroški kuhinji, o kateri Doroteja Omahen pove: »Že od začetka navdušeno preizkušamo poznane recepte naših koroških mam in babic in s tem prispevamo k ohranjanju prehrambne nesnovne kulturne dediščine. Pogosto pridobimo in preizkušamo še neobjavljene recepte.«
Je še kaj lepšega: domača kuhinja, odlična družba in uglašena glasba. FOTO: arhiv Kluba Korošcev Ljubljana
Vodja Koroške kuharije je s preostalimi kuharsko podkovanimi člani Društva Korošcev Ljubljana pripravila že 30 srečanj, na katerih se je kuhalnica vrtela po koroško: »Delovali smo na najrazličnejših lokacijah, denimo v Ljubljani v centru kulinarike in turizma, na SAZU, v Hotelu Lev, na srednji šoli za gostinstvo in turizem, v restavraciji Druga violina … Seveda tudi na slovenski in avstrijski strani Koroške ter drugod.«
Vsako od srečanj so pospremili z recepti za koroške jedi in teh se je v petih letih, ocenjeno takole čez palec, nabralo več kot dvesto. Kot je povedala Doroteja Omahen, načrtujejo, da bodo za kuharsko knjigo izbrali približno 20 najbolj značilnih receptov, ki jih bodo pripravili tako na tradicionalni kot tudi sodobni način.
Po starem
Pred kratkim so se člani Koroške kuharije srečali na jubilejnem, 30. kuhanju, ki se je odvrtelo na turistični kmetiji Jeglijenk na Selovcu nad Šentjanžem pri Dravogradu. »Tokrat smo kuhali po starih receptih gospodinje Matilde Prevalnik (rojene leta 1900 na premožni kmetiji Broman) s takrat velike kmetije Čujež iz Stražišča nad Prevaljami,« je dodala sogovornica.
Na 30. srečanju so se držali receptov gospodinje Matilde Prevalnik, rojene leta 1900 na premožni kmetiji Broman.
In kaj so skuhali? Za predjed je bil možganov zvitek, prelit s hladno in osvežilno drobnjakovo omako, pripravili pa so še telečjo kostno juho z riževimi cmoki. »Tudi glavne jedi so jedce očarale: v pečici pečen sočen pretaknjen telečji jezik z gobami, jajčne krpe in omaka iz rumenega korenja ob spremljavi sezonske berivke z bučnim oljem. Janeževi upognjenci, spomin na otroštvo, in hladen, osvežujoč bučni kompot so bili pika na i. Na koncu sta se prilegli pelinova grenčica in seveda kava,« je izbrane jedi, omenjene v skoraj sto let starih zapiskih, opisala Doroteja Omahen.
