Kar osmina prebivalstva ima težave z duševnim zdravjem
Na današnji dan z zelenimi pentljami ozaveščamo javnost o pomenu skrbi za duševno zdravje in izkazujemo podporo in spoštovanje do tistih, ki trpijo zaradi duševnih motenj ali stisk. Zelena barva ponazarja življenje in rast ter tako priložnost za nove začetke, Svetovna zdravstvena organizacija pa z letošnjim geslom, ki poudarja, da je duševno zdravje osnovna pravica vseh ljudi, opozarja na krivične okoliščine, ki mnoge ovirajo na poti do zaščite pred tveganjem za zdravje, ustrezne oskrbe, dobrega počutja in vključenosti v skupnost.
Osmina prebivalstva ima težave z duševnim zdravjem
»Vsakdo ima pravico do najvišjega dosegljivega standarda duševnega zdravja, kdor koli in kjer koli,« pojasnjujejo pri SZO ob letošnjem svetovnem dnevu, katerega cilj je tudi zmanjšanje oziroma odpravljanje stigme glede duševnih stisk oziroma bolezni, spodbujanje posameznikov k iskanju pomoči, ko jo potrebujejo, ter krepitev razumevanja širše javnosti o potrebah duševnega zdravja otrok, mladostnikov in odraslih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že dolgo poudarjajo pomen psihološke prve pomoči.
Podatki kažejo, da ima kar osmina prebivalstva težave z duševnim zdravjem, stroka pa še vedno analizira posledice pandemije, ki je povzročila globalno krizo na tem področju ter spodbudila stanja kratkoročnega in dolgoročnega stresa. Že pred covidom so se na TOM telefonu, namenjenem otrokom in mladostnikom v stiski ali negotovosti, stopnjevali klici z vprašanji o duševnem zdravju, obdobje pandemije in posledične osamljenosti pa je te občutke le še stopnjevalo.
Vsi lahko pomagamo
Prisluhniti posamezniku v stiski je prvi korak do kakovostne pomoči, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že dolgo poudarjajo pomen psihološke prve pomoči, ki bi jo moral znati ponuditi vsak. Pomagamo torej tistemu, ki doživi panični napad, ima samomorilne misli, se znajde v depresiji ali ima težave s čezmernim pitjem alkohola, pojasnjujejo strokovnjaki; pomembnejše od uporabe pravih besed je izkazovanje pristnega zanimanja za osebo s težavami, torej ji prisluhnemo.
Kot se lahko vsi srečamo z duševno stisko, smo torej vsi lahko pomemben vir pomoči in podpore nekomu drugemu, zato so na NIJZ v sklopu programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, pripravili izobraževalni program, prilagojen splošni javnosti, ki ponuja konkretne informacije o tem, kako prepoznati osebo, ki je v duševni stiski, kako k njej pristopiti, ji pomagati ter ustrezno spodbuditi k iskanju strokovne pomoči.
Slovensko leto duševnega zdravja
S sprejetjem Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 do 2028 smo v Sloveniji naredili velik napredek pri varovanju in krepitvi duševnega zdravja prebivalstva ter vzpostavili številne centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov in centre za duševno zdravje odraslih. Vlada je poleg tega letošnje leto razglasila za slovensko leto duševnega zdravja in sklenila izboljšati dostopnost do storitev za duševno zdravje, ozaveščati cilje populacije o pomenu duševnega zdravja, destigmatizirati duševne motnje ter spodbujati krepitev varovalnih dejavnikov, ki so ključni za napredek družbe.
Na NIJZ so ob podpori ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter ministrstva zdravje za vse devetošolke in devetošolce ponatisnili priročnik Kaj lahko naredim, da mi bo lažje. Hibrid med klasično knjigo in spletiščem #tosemjaz je obogaten s QR-kodami, ki mladega bralca vodijo do koristnih spletnih rubrik in zvočnih posnetkov – vodenih izkustvenih vaj za samopomoč.
#Tosemjaz ima na letni ravni več kot 150.000 unikatnih obiskovalcev, mladi pa v spletni svetovalnici zastavijo približno 3000 vprašanj o težavah in dilemah odraščanja. Pomaga jim ekipa 70 svetovalcev prostovoljcev (psihologov, zdravnikov in drugih strokovnjakov), spletišče pa je tudi zakladnica več kot 300 prispevkov o temah, pomembnih za mlade sodobnega sveta.
