ČISTOČA
Čiste roke so temelj zdravja
Eden od ključnih ukrepov za preprečevanje širjenja številnih bolezni in ohranjanje zdravja je higiena rok.
Odpri galerijo
Namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele rok: dlani, hrbtišča, vse prste do konic in okoli nohtov, prostor med prsti, zapestje.
Aktivnostim ob mednarodnem dnevu higiene rok (zaznamujemo ga 5. maja), ki je namenjen zlasti ozaveščanju zdravstvenih delavcev, se vsako leto pridružijo številne zdravstvene ustanove, skupnosti in posamezniki, ki se zavedajo pomena čistoče rok pri varovanju zdravja.
Ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja je najenostavnejši, najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje prenosa mikroorganizmov, kar potrjujejo številne raziskave, pravi mag. Maja Krašovec iz Dezinfekcijskega društva Slovenije. »Z umivanjem odstranimo umazanijo in s tem tudi mikroorganizme, a razkuževanje je pri uničevanju bakterij od 10- do 100-krat bolj učinkovito kot umivanje.«
Seveda higiena rok ni omejena le na zdravstvene delavce, je temeljni postopek, ki bi moral biti samoumeven prav za vse. Čiste roke so namreč eden od ključnih dejavnikov preprečevanja širjenja številnih bolezni in ohranjanja našega zdravja tudi zunaj zdravstvenih ustanov – doma in v javnih prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi, recimo v šolah, vrtcih, v delovnem okolju.
Za umivanje rok zdravih ljudi zadoščata topla tekoča voda in milo, pomembno pa je, da redno in temeljito čistimo tudi površine oziroma predmete, če imamo doma bolnika, pa jih občasno še razkužimo (denimo mobilni telefon, daljince, ključe, tipkovnico, računalniško miško, kljuke, stikala, pomivalno korito). Prav tako razkužimo vse, česar se pogosto dotikamo v službi, zlasti v obdobju gripe ali drugih nalezljivih bolezni, svetuje Maja Krašovec.
Prek umazanih rok (posrednega ali neposrednega dotika) se prenaša kar 80 odstotkov nalezljivih bolezni, kot so pljučnica, salmoneloza, prehlad. »Za 70 odstotkov zastrupitev s hrano je kriv nepravilen postopek priprave jedi ali pijač, 40 odstotkov okužb pa je posledica neustrezne higiene rok in navzkrižne kontaminacije. Približno 2,2 milijona otrok, mlajših od 5 let, vsako leto umre zaradi okužbe prebavil ali pljučnice.«
Higiena rok znižuje število bolnišničnih okužb. »V Evropi je vsako leto tri milijone primerov bolnišničnih okužb, ki povzročijo kar 50.000 smrti. Eno od 25 okužb med bolniki bi v bolnišnicah lahko preprečili z rednejšim umivanjem rok, z uporabo ustreznih dezinfekcijskih sredstev pa bi lahko število bolnišničnih okužb zmanjšali za polovico.«
Pa še nekaj manj prijetnih resnic o higieni rok: na telefonu je 10-krat več škodljivih bakterij kot na domači straniščni deski, po uporabi stranišča si rok ne umije 40 odstotkov žensk in kar 62 odstotkov moških, 95 odstotkov ljudi si rok ne umije pravilno, nekateri virusi in bakterije lahko na površinah, kot so mize, pulti, kljuke, preživijo po več ur ali celo dni.
Namilimo in temeljito zdrgnemo vse predele rok: dlani, hrbtišča, vse prste do konic in okoli nohtov, prostor med prsti, zapestje.
Ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja je najenostavnejši, najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje prenosa mikroorganizmov, kar potrjujejo številne raziskave, pravi mag. Maja Krašovec iz Dezinfekcijskega društva Slovenije. »Z umivanjem odstranimo umazanijo in s tem tudi mikroorganizme, a razkuževanje je pri uničevanju bakterij od 10- do 100-krat bolj učinkovito kot umivanje.«
Roke si obrišemo z bombažno brisačo, ki jo pogosto menjamo.
Seveda higiena rok ni omejena le na zdravstvene delavce, je temeljni postopek, ki bi moral biti samoumeven prav za vse. Čiste roke so namreč eden od ključnih dejavnikov preprečevanja širjenja številnih bolezni in ohranjanja našega zdravja tudi zunaj zdravstvenih ustanov – doma in v javnih prostorih, kjer se zadržuje veliko ljudi, recimo v šolah, vrtcih, v delovnem okolju.
Ob prihodu domov roke vedno temeljito umijemo z milom, sicer mikrobe prenesemo na površine v stanovanju.
Za umivanje rok zdravih ljudi zadoščata topla tekoča voda in milo, pomembno pa je, da redno in temeljito čistimo tudi površine oziroma predmete, če imamo doma bolnika, pa jih občasno še razkužimo (denimo mobilni telefon, daljince, ključe, tipkovnico, računalniško miško, kljuke, stikala, pomivalno korito). Prav tako razkužimo vse, česar se pogosto dotikamo v službi, zlasti v obdobju gripe ali drugih nalezljivih bolezni, svetuje Maja Krašovec.
Prenašalke bolezni
Prek umazanih rok (posrednega ali neposrednega dotika) se prenaša kar 80 odstotkov nalezljivih bolezni, kot so pljučnica, salmoneloza, prehlad. »Za 70 odstotkov zastrupitev s hrano je kriv nepravilen postopek priprave jedi ali pijač, 40 odstotkov okužb pa je posledica neustrezne higiene rok in navzkrižne kontaminacije. Približno 2,2 milijona otrok, mlajših od 5 let, vsako leto umre zaradi okužbe prebavil ali pljučnice.«
Nekateri virusi in bakterije lahko na površinah, kot so mize, pulti, kljuke, preživijo po več ur ali celo dni. FOTOgrafije: Guliver/Getty Images
Higiena rok znižuje število bolnišničnih okužb. »V Evropi je vsako leto tri milijone primerov bolnišničnih okužb, ki povzročijo kar 50.000 smrti. Eno od 25 okužb med bolniki bi v bolnišnicah lahko preprečili z rednejšim umivanjem rok, z uporabo ustreznih dezinfekcijskih sredstev pa bi lahko število bolnišničnih okužb zmanjšali za polovico.«
Večkrat na danRoke si je treba dosledno umiti pred, med in po pripravi jedi, zlasti kadar pripravljamo surovo meso, jajca, školjke ter svežo zelenjavo ali sadje. Umiti si jih moramo pred jedjo, po uporabi stranišča, po kašljanju ali kihanju, brisanju nosu, po dotikanju odpadkov, po ukvarjanju z domačimi živalmi, po menjavi plenic, oskrbi poškodovanega dela telesa in seveda ob prihodu domov. Za umivanje uporabimo milo, saj mikrobe odstrani veliko učinkoviteje kot samo voda.
Pa še nekaj manj prijetnih resnic o higieni rok: na telefonu je 10-krat več škodljivih bakterij kot na domači straniščni deski, po uporabi stranišča si rok ne umije 40 odstotkov žensk in kar 62 odstotkov moških, 95 odstotkov ljudi si rok ne umije pravilno, nekateri virusi in bakterije lahko na površinah, kot so mize, pulti, kljuke, preživijo po več ur ali celo dni.
