LJUBLJANA – Ste se kdaj vpraševali, zakaj imamo na slovenskih tipkovnicah črke, ki niso slovenske? Na njih lahko tako najdemo angleške črke q, w, y in x, prav tako pa večinoma uporabljamo tipkovnice, na kateri sta zlahka dostopni tudi črki đ in ć, sicer neslovenski, a vseeno kdaj uporabljeni. Zanimivo pa je, da standard slovenske tipkovnice, ki ga je pred leti predstavil Slovenski inštitut za standardizacijo (Sist), na prvi ravni tipkovnice (znaki, ki jih natipkamo neposredno, brez uporabe pomožnih tipk) ne predvideva črk đ in ć, angleške črke pa.
Črki đ in ć na tretji oziroma četrti ravni tipkovnice
Po standardu so znaki na nekaterih tipkah alfanumeričnega dela slovenske tipkovnice razporejeni v štirih ravneh. Znak s prve ravni je na tipki natisnjen levo spodaj, znak z druge ravni levo zgoraj, znak s tretje ravni desno spodaj, znak s četrte pa desno zgoraj. Znaki, ki so razporejeni na prvi ravni, se tipkajo neposredno brez pomožnih tipk, na preostale ravni pa dostopamo z uporabo pomožnih tipk Shift/Premakni, Alt gr ter Shift/Premakni + Alt gr. Črki đ in ć sta dostopni na tretji, veliki tiskani Đ in Ć pa na četrti ravni tipkovnice.
Na spodnji sliki lahko vidite slovensko tipkovnico, ki jo predvideva standard z imenom SIST 1044:2009.
 |
| Standard slovenske tipkovnice. Vir: Sist |
Na tipkovnico se lahko pritožite
Izvirni standard slovenske tipkovnice sicer ni obvezen za uporabo, lahko pa slovenski uporabniki od proizvajalcev zahtevajo tipkovnico, ki jo standard določa. In kaj še predvideva ta standard? »Nova slovenska tipkovnica je bila zasnovana v skladu s sodobnimi trendi in najnovejšimi mednarodnimi standardi na tem področju. Poleg slovenščine tipkovnica omogoča pisanje besedil v večini evropskih jezikov, ki uporabljajo latinične znake, tako med drugim v italijanščini, madžarščini, hrvaščini, angleščini, francoščini in nemščini. Razpored znakov na tipkovnici, kot ga določa standard SIST 1044:2009, je uporaben tudi za tipkovnice novejših računalniških in komunikacijskih naprav, ki prihajajo na trg (izpopolnjene prenosne naprave za dostop do internetnih in drugih storitev),« nam je pojasnila Vesna Klofutar, vodja službe standardizacije na področjih EIT.
Za komentar o slovenskih tipkovnicah smo prosili tudi prvaka SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega. »Glede na to, da nas Evropa vedno bolj odriva nazaj na Balkan, bomo verjetno vedno bolj potrebovali jugoslovansko oziroma srbohrvaško obliko. Sicer pa nas tako ali tako nihče ne bo vprašal in bomo lahko srečni, če bodo čez 10 let na tipkovnici še vedno slovenske črke s strešico,« meni. | |
 |
Postopek priprave standardov predvideva revizijo slovenskih standardov vsakih pet let, s tem pa omogoča tudi možnost, da se v besedilu standarda popravi vse, kar se izkaže za nujno. »V času revizije je tako popravljen standard ponovno dan v javno obravnavo, kjer ima slovenska javnost na voljo en mesec časa, da standard pregleda in da nanj pošlje svoje tehnično utemeljene pripombe. Standard SIST 1044:2009 bo sicer leta 2015 v obveznem pregledu, do takrat pa ima javnost možnost posredovanja svojih strokovno utemeljenih in tehnično obrazloženih pripomb na njegovo besedilo,« še pravi Klofutarjeva.
