Zibelka in grob Karađorđevićev

Na gozdnatem griču Oplenac nad vinorodnim krajem Topola v srbski Šumadiji je dal Aleksandrov oče, kralj Peter I., zgraditi veliko cerkev svetega Jurija – po kom drugem naj bi jo imenoval kot po patronu Juriju, Đorđeju po srbsko! Pod celotno cerkvijo je dal urediti mavzolej, v katerem imajo skoraj vsi kralji te rodbine, kraljeviči, kraljične, princi in princese ter njihove družine svoje domovanje.

Skozi mestece Topolo, ki nikakor ne spominja na zanemarjen srbski kraj, pelje na Oplenac dobro označena cesta, ki se konča pri hotelčku, prodajalni spominkov in turistični pisarni. Od tod pelje skozi gozd promenadna pot mimo skromne in na pogled prav nič kraljevske hiše kralja Petra I., izpred katere se že vidi nekaj minut hoje oddaljena cerkev.

Na željo staršev sezidal cerkev

Seveda ni naključje, da je dal Peter I. mavzolej postaviti prav tam. Njegov davni prednik Karađorđe Petrović, domačin iz okolice Topole in prva leta 19. stoletja vodja prve srbske vstaje proti Turkom, je ta kraj kot zmagovalec teh bojev razglasil za prestolnico osvobojene Srbije ter dal v naslednjih letih sezidati in z obzidjem zavarovati mestece s cerkvijo in svojo skromno hišo v njem. Prestolnica ni dolgo uživala mirnega življenja: močnejši Turki so Karađorđevo mesto, kot so ga imenovali, porušili in požgali. Ko so se Srbi Turkov spet rešili, so po plemenskih bojih postali in do leta 1903 z nekaj prekinitvami ostali vrhovni srbski vladarji Obrenovići. Tedaj so oblast spet prevzeli Karađorđevići in Peter I. Karađorđević je postal srbski kralj. Ena njegovih prvih velikih nalog je bila izpolnitev želje svojih staršev – zidava cerkve v Topoli, v kateri bi bili pokopani vsi Karađorđevići. Grič Oplenac nad krajem je bil kot ustvarjen za tak namen.

Leta 1910 so pod vrhom griča postavili hišo, iz katere so vodili gradnjo cerkve. V skromno vilo z le šestimi prostori se je naselil kralj Peter I., poleg njegove sobe so bile pisarne in spalnice za graditelje, v kleti je bilo skladišče za orodje in gradbeni material. Od tod je stari kralj vodil gradnjo cerkve do leta 1915, ko je šel s svojo vojsko na solunsko fronto.

Cerkev s petimi kupolami so začeli zidati leta 1910, konec leta 1912 so jo že posvetili, a so morali dela zaradi pogostih vojaških spopadov večkrat prekiniti. Kralj Peter I. je leta 1921 umrl, zagrebli so ga na pokopališču v Topoli, zidavo mavzoleja je nadaljeval njegov sin Aleksander I. Božji hram so vnovič posvetili konec leta 1930 in vanj prenesli posmrtne ostanke kralja Petra I. Takrat je bila 27 metrov visoka cerkev že popolnoma dograjena in bogato opremljena. Stoji na podstavku iz belega marmorja, vse stene njene notranjosti krasijo mozaiki. Kar 725 mozaičnih kompozicij je v njej, 513 v cerkveni ladji in 212 v kripti, na njih je upodobljenih 1500 oseb, celotna površina znaša 3500 kvadratnih metrov, zanje pa so uporabili okoli 40 milijonov kamenčkov s 15.000 barvnimi odtenki.

Pokopi še predlani

V kripti in cerkveni ladji nad njo je pokopanih šest generacij Karađorđevićev, od Karađorđeve matere Marice, ki je umrla leta 1811, do kraljev Petra I., Aleksandra I. in Petra II. ter njegovih bratov, kraljeviča Andreja in Tomislava z ženami. Tiste pokojne člane kraljeve družine, ki od leta 1941 niso živeli v Jugoslaviji, so smeli prenesti v družinsko grobnico na Oplenac iz Velike Britanije, ZDA, Grčije in Švice, kjer so bili pokopani, šele po padcu komunističnega režima v državi, nekatere šele leta 2013.

V kripti pod cerkveno ladjo je 39 grobnic; na 28 piše, kdo je pokopan v njih. In kaj bo s praznimi marmornimi jamami, odkar Karađorđevići niso več kralji? »To je njihova družinska grobnica, vanjo bodo slejkoprej pokopavali svoje družinske člane ne glede na rdečo ali modro kri,« nam je prijazno razložila »receptorka« v hišici pred cerkvijo in nas napotila v preostale tri kraljeve objekte na pobočju Oplenca in v Topoli, ki si jih je mogoče ogledati z isto vstopnico.

Tik pod cerkvijo stoji hiša kralja Petra I., iz katere so vodili zidavo cerkve. V njej je urejen muzejček in v njem je tudi nekaj osebnih predmetov kraljeve družine, med katerimi je bržčas najdragocenejši razmeroma skromen diadem kraljice Marije. Ob cesti, ki pelje od tod v Topolo, so v vinogradnikovi hiši, v kateri je v kraljevih časih živel upravitelj okoliških kraljevskih vinogradov, slikarske razstave, še nižje, čisto na vznožju griča in na robu Topole, pa stojijo v parku Karađorđeva vaška cerkvica, »njegova« v starinskem slogu zgrajena hiša, ki s predmeti in slikami v notranjščini prikazuje družinske in krajevne vzpone in padce, ter velik spomenik začetniku dinastije. V tem mirnem parku posedi po ogledu marsikateri turist in vsaj kratek čas premišljuje o nemirnih časih, skozi katere se je bil pravkar sprehodil.