Žena izginila, išče jo že 10 let in ne obupa

Nikoli ne bom izgubil upanja, pravi Jasuo Tamakacu, ki mu je katastrofa v Fukušimi pred desetletjem kakor številnim Japoncem vzela najbližje in uničila življenje. Takrat je umrlo okoli 16.000 ljudi, toda možakar je prepričan, da je njegova življenjska sopotnica, sorodna duša, preživela potres in cunami, zato jo še vedno išče, prepričan, da jo bo nekoč spet živo objel in poljubil.

Na kopnem in v morju

Zakonca iz Onagave srhljivega dne nista bila skupaj, a Juko je potem, ko je bilo že jasno, da je Japonsko doletela nepopisna tragedija, možu poslala sporočilo, v katerem je zapisala: Si v redu? Rada bi šla domov. Jasuo se je takoj odzval, a ženinega odgovora ni bilo, tisto so bile njene zadnje besede, pripoveduje danes, prepričan, da je njegova ljubezen preživela katastrofo, a zdaj iz neznanega razloga morda ne more do njega. Mogoče ima trajne poškodbe, morda je izgubila spomin, ugiba. A tudi če ni živa, želi pokopati njeno truplo, zgolj z navedbami oblasti, da je najverjetneje umrla, se pač ne more in ne želi sprijazniti. Zato jo vsak dan vztrajno išče, na kopnem, kjer prečesava gozdove in hribovite predele, pa tudi v morju. Dve leti po nesreči se je odločil za tečaj potapljanja, od takrat z inštruktorjem redno pregleduje morsko dno bližnje obale. Do zdaj je opravil že 500 potopov!
Iskal jo bo do smrti, dokler se bo lahko premikal, pove 64-letni Jasuo in pristavlja, da njegovo življenje brez Juko preprosto nima smisla. Med podvigi se redno udeležuje iskalnih akcij tudi drugih pogrešanih: poleg njegove žene je usodnega dne izginilo 2600 ljudi. »Prepričan sem, da ni zapustila domačega kraja, čutim, da je v bližini. In prepričan sem, da si še vedno želi priti domov,« pove Jasuo.