VESOLJE
Z džipom po Luni
Polet in pristanek Apolla 15 na Luni sta minila brez večjih težav; to je bila prva misija, na kateri sta se astronavta po površju vozila s posebnim električnim vozilom.
Odpri galerijo
James Irwin pozdravlja ameriško zastavo pred lunarnim modulom in džipom. FOTOgrafije: Nasa
Potem ko je Nasa leta 1969 opravila kar dva uspešna pristanka človeka na Luni, si je za naslednje leto postavila ambicioznejši cilj, ki je zadeval vesoljsko odpravo Apollo 13. Ta cilja sicer ni dosegla, a astronavti so se rešili.
Polete je nadaljevala posadka Apolla 14, ki je na Luni prvič uporabila voziček. Naslednji korak naj bi bili bolj znanstveno usmerjeni lunarni poleti in uporaba pravega prevoznega sredstva. In taka odprava je bil Apollo 15.
Posadko so sestavljali trije astronavti: poveljnik misije je bil David R. Scott, ki je tretjič letel v vesolje, poveljnik komandnega modula je bil novinec Alfred M. Worden, poveljnik lunarnega modula pa James B. Irwin, ki je prav tako prvič letel v vesolje. Polet Apolla 15 je potekal od 26. julija do 7. avgusta 1971. Cilj je bil pristanek na območju Mare Imbrium. To je bil je deveti polet vesoljskih ladij Apollo s posadko in četrti s pristankom na Luni. Vesoljska ladja je dobila ime Endeavour, lunarni modul pa Falcon.
Šlo je za prvi polet, ki je omogočal daljše bivanje na površini Lune.
Zanj so nekoliko predelali nosilno raketo Saturn V, saj je morala proti Luni poslati občutno težjega Apolla. Izstrelitev in polet sta potekala brez večjih težav, posadka je četrti dan vstopila v orbito Lune. Scott in Irwin sta prešla v lunarni modul, Worden pa je ostal v komandnem in servisnem. Astronavtoma je uspelo pristati 600 metrov severno in 175 metrov zahodno od načrtovanega kraja pristanka – v resnici sta bila z eno nogo pristajalnega podvozja že v kraterju, pri čemer je bil lunarni modul nagnjen za deset stopinj.
Opravila sta kar tri sprehode po površini; prvi je trajal 6 ur in 32 minut, drugi 7 ur in 12 minut, zadnji pa 4 ure in 49 minut. Po površini sta namestila več instrumentov, s posebno vrtalno opremo sta poskušala dobiti vzorce iz globine, globlje od enega metra, a jima ni najbolj uspelo.
Bila pa sta prva, ki sta se po površini našega najbližjega nebesnega telesa vozila z džipom; šlo je za električno vozilo, težko 210 kilogramov, ki ga je razvila družba Boeing in je na Luno pripotovalo zloženo v enem od spodnjih delov pristajalnega modula. Nosilo je lahko še 490 kilogramov tovora. Ogrodje iz aluminijastih cevi je bilo dolgo tri metre in visoko 2,3 metra. Vsako kolo je imelo vgrajen električni motor z močjo 190 W, energijo sta dajali dve 36-voltni bateriji, s katerima bi vozilo teoretično lahko prevozilo do 92 kilometrov.
A v resnici so ta vozilca premagala precej krajše razdalje, pri Apollu 15 sta astronavta skupaj prevozila 27,76 kilometra v treh urah in dveh minutah. Od lunarnega modula sta se najbolj oddaljila pet kilometrov. Obstajala je operativna omejitev, da se lahko v primeru okvare vozila vedno vrneta peš do lunarnega modula. Po uporabi sta vesoljski džip pustila na površini, tam je še danes.
Po vrnitvi v Lunino orbito je posadka v komandni in servisni modul prenesla različne vrste vzorcev (teh je bilo za kar 77 kilogramov), filme in drugo opremo. Nato so odvrgli lunarni modul, da je padel na površino. Potovanje se je končalo 7. avgusta, ko se je kapsula Endeavour spustila na površino Tihega oceana, le 9,8 kilometra od ladje USS Okinawa.
Vesoljski džip med krstno vožnjo po Luni
Polete je nadaljevala posadka Apolla 14, ki je na Luni prvič uporabila voziček. Naslednji korak naj bi bili bolj znanstveno usmerjeni lunarni poleti in uporaba pravega prevoznega sredstva. In taka odprava je bil Apollo 15.
Tričlanska
Posadko so sestavljali trije astronavti: poveljnik misije je bil David R. Scott, ki je tretjič letel v vesolje, poveljnik komandnega modula je bil novinec Alfred M. Worden, poveljnik lunarnega modula pa James B. Irwin, ki je prav tako prvič letel v vesolje. Polet Apolla 15 je potekal od 26. julija do 7. avgusta 1971. Cilj je bil pristanek na območju Mare Imbrium. To je bil je deveti polet vesoljskih ladij Apollo s posadko in četrti s pristankom na Luni. Vesoljska ladja je dobila ime Endeavour, lunarni modul pa Falcon.
27,76
kilometra sta po Luni prevozila Scott in Irwin.
kilometra sta po Luni prevozila Scott in Irwin.
Šlo je za prvi polet, ki je omogočal daljše bivanje na površini Lune.
Zanj so nekoliko predelali nosilno raketo Saturn V, saj je morala proti Luni poslati občutno težjega Apolla. Izstrelitev in polet sta potekala brez večjih težav, posadka je četrti dan vstopila v orbito Lune. Scott in Irwin sta prešla v lunarni modul, Worden pa je ostal v komandnem in servisnem. Astronavtoma je uspelo pristati 600 metrov severno in 175 metrov zahodno od načrtovanega kraja pristanka – v resnici sta bila z eno nogo pristajalnega podvozja že v kraterju, pri čemer je bil lunarni modul nagnjen za deset stopinj.
Prva vožnja po Luni
Opravila sta kar tri sprehode po površini; prvi je trajal 6 ur in 32 minut, drugi 7 ur in 12 minut, zadnji pa 4 ure in 49 minut. Po površini sta namestila več instrumentov, s posebno vrtalno opremo sta poskušala dobiti vzorce iz globine, globlje od enega metra, a jima ni najbolj uspelo.
Člani Apolla 15 so bili prva posadka raziskovalcev Lune, ki ni šla v karanteno.
Bila pa sta prva, ki sta se po površini našega najbližjega nebesnega telesa vozila z džipom; šlo je za električno vozilo, težko 210 kilogramov, ki ga je razvila družba Boeing in je na Luno pripotovalo zloženo v enem od spodnjih delov pristajalnega modula. Nosilo je lahko še 490 kilogramov tovora. Ogrodje iz aluminijastih cevi je bilo dolgo tri metre in visoko 2,3 metra. Vsako kolo je imelo vgrajen električni motor z močjo 190 W, energijo sta dajali dve 36-voltni bateriji, s katerima bi vozilo teoretično lahko prevozilo do 92 kilometrov.
Dragi vesoljski džipiPri Boeingu so izdelali štiri vesoljska vozila. Njihov razvoj je za 100 odstotkov prekoračil predvidene stroške, tako da so leta 1971 znašali 38 milijonov dolarjev, kar je bil precej zajeten znesek.
A v resnici so ta vozilca premagala precej krajše razdalje, pri Apollu 15 sta astronavta skupaj prevozila 27,76 kilometra v treh urah in dveh minutah. Od lunarnega modula sta se najbolj oddaljila pet kilometrov. Obstajala je operativna omejitev, da se lahko v primeru okvare vozila vedno vrneta peš do lunarnega modula. Po uporabi sta vesoljski džip pustila na površini, tam je še danes.
Vrnitev domov
Po vrnitvi v Lunino orbito je posadka v komandni in servisni modul prenesla različne vrste vzorcev (teh je bilo za kar 77 kilogramov), filme in drugo opremo. Nato so odvrgli lunarni modul, da je padel na površino. Potovanje se je končalo 7. avgusta, ko se je kapsula Endeavour spustila na površino Tihega oceana, le 9,8 kilometra od ladje USS Okinawa.
