Močno deževje, poplave, toča, suša in včasih celo zmrzal. Takšna je nova resničnost vinarske industrije. Vinarji, ki so nekoč ponosno tekmovali drug z drugim, kateri bo kupcem ponudil čim boljše vino, se zdaj borijo z materjo naravo, da bi zgolj rešili svoje trte. V zadnjih letih so rastoče temperature v toplejših krajih po vsem svetu povzročile pravo razdejanje. V Avstraliji in Čilu je nepričakovani vro- činski val lani sprožil gozdne požare, v Franciji pa je ena sama nevihta s točo skoraj uničila celotno letino.
Slabši pridelek
Pridelava vina je leta 2016 po podatkih mednarodnega združenja vinarjev padla na najnižjo raven v zadnjih dveh desetletjih. »Podnebne spremembe in škoda bodo v prihodnosti še hujše ne glede na to, kaj bomo storili, saj se energetska in okoljska politika prepočasi spreminjata,« je prepričan John Holdren, profesor okoljskih znanosti na sloviti ameriški univerzi Harvard. Vinarji z vsega sveta so zato na Vinexpu v Bordeauxu razpravljali predvsem o možnih rešitvah v boju proti podnebnim spremembam. »Škoda bi se lahko zelo zmanjšala, če bi družba odločno ukrepala,« pravi prof. Holdren. Povprečna temperatura planeta se je od konca 19. stoletja dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pravijo podatki ameriške vesoljske agencije Nasa, zato se je povečalo tveganje za izbruh požarov v naravi in za sušo, poleg tega so se spremenili vzorci padavin, kar vpliva na vinske sezone. »Trte so zelo občutljive rastline,« poudarja Gaia Gaja, solastnica italijanske vinarske družbe Gaja. »So kot termometer: zaznajo še tako majhne spremembe v okolici.« Vinarji ugotavljajo, da grozdje zaradi globalnega segrevanja lahko dozori hitreje, zaradi česar se spremeni tudi raven sladkorja in kisline, s čimer dobijo vino slabše kakovosti in z večjo vsebnostjo alkohola. »Potrebujemo velike spremembe,« opozarja Miguel Torres, predsednik španske vinarske družbe Bodegas Torres. Zato je predlagal, da bi se vinogradniki združili v globalno organizacijo, da bi se skupaj borili proti podnebnim spremembam in spremenili razmišljanje tudi v drugih industrijah.
Iskanje rešitev
Nekateri se globalnemu segrevanju poskušajo prilagoditi s poznejšim obrezovanjem trte ali uporabo sort grozdja, ki dozorijo pozneje, so odpornejše proti suši ali bolje uspevajo v toplejših razmerah. A takšne sorte še niso zrele za proizvodnjo vrhunskega vina, opozarjajo vinarji. V vinogradih družbe Gaja se odpovedujejo kemič- nim izdelkom v zameno za bolj naravne rešitve, kot so zastirke iz slame in kompost, s čimer poskrbijo za večjo vla- žnost tal, poleg tega pa med trtami puščajo rasti travo, ki rastlinam daje nekaj sence v vročih dneh, po močnejšem deževju pa posrka odvečno vodo. A takšne stvari stanejo. Druž- ba Bodegas Torres je vložila že okoli 12 milijonov evrov v raziskave za zmanj- š a n j e i z p u s t o v ogljikovega dioksida s pomočjo alg, recikliranje vode in zmanjšanje porabe energije za 25 odstotkov. »V zadnjih 15 letih se ne ukvarjamo le z vinogradi, ampak s celotnim življenjskim slogom,« pravi Gaia Gaja. Med posledicami podnebnih sprememb so tudi umirajoči vinogradi, zaradi česar številni vinarji iščejo alternativne lokacije. Miguel Torres je tako kupi l zemljo na jugu Čila v bli- žini velikih jezer, francoska vinarska in šampanjska družba Taittinger pa je začela iskati primerno zemljo celo v hladnejši in vlažnejši Britaniji.
