Nizkocenovnik EasyJet namerava že v prihodnjih desetih letih uvesti električna letala za polete, krajše od dveh ur. Britanski letalski prevoznik se je povezal z ameriško družbo Wright Electric, ki razvija letalske motorje na elektriko, s katerimi bi bilo mogoče leteti do 540 kilometrov daleč. Pri EasyJetu želijo električna letala uvesti za linije iz Londona v Pariz in Amsterdam ter iz Edinburga v Bristol. Kratki poleti, do dveh ur, trenutno zasedajo petino vseh njihovih linij.
Manj emisij in hrupa
Izvršna direktorica EasyJeta Carolyn McCall je izjavila, da bo letalska industrija sledila zgledu avtomobilske pri razvoju elektromotorjev, s katerimi bi se zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in hrup. »Prvič v karieri si lahko predstavljam prihodnost brez fosilnih goriv in pri EasyJetu smo navdušeni nad tem. Le še vprašanje časa je, kdaj bo vzletelo prvo električno letalo na kratke proge.«
EasyJetu je od začetka novega tisočletja do lani uspelo za 31 odstotkov znižati emisije na potnika na preleteni kilometer. Letala z električnimi motorji Wright Electrica naj bi bila za 50 odstotkov tišja od letal s klasičnim reaktivnim motorjem, bila naj bi tudi za desetino cenejša, prav toliko nižji bi bili tudi obratovalni stroški, in to bi se posledično poznalo pri nižjih cenah poletov. Ameriško zagonsko podjetje ima velike načrte: doseči želi, da bi v dvajsetih letih vsa letala na krajših poletih uporabljala električne motorje. Izdelalo je že dvosedi prototip, razvija pa letalo za deset potnikov in večje potniško letalo, ki bi lahko prevažalo najmanj 120 ljudi.
Razburljiva prihodnost
Družbo Wright Electric je leta 2016 ustanovila ekipa letalskih inženirjev ter strokovnjakov za električne pogone in baterije, ki so v preteklosti delali za ameriško vesoljsko agencijo Nasa ter proizvajalca letal Boeing in Cessna. Direktor in ustanovitelj Jeffrey Engler je prepričan, da je partnerstvo z EasyJetom potrditev njihovega dela. »Njihove izkušnje so neprecenljive za razvoj električnih letal za rastoči trg krajših letalskih poletov.«
Komercialni direktor EasyJeta Peter Duffy poudarja, da bo Wright Electric z njihovo pomočjo dobil vpogled v to, kaj je potrebno za komercialni uspeh električnih letal: »Smo v času, ko mesta in države razmišljajo o prepovedi dizelskih motorjev. To bi bilo še ne tako daleč tega nekaj popolnoma nepredstavljivega. Z razvojem tehnologije se pogledi spreminjajo in odpirajo se priložnosti, ki jih prej nismo videli. In to je resnično razburljivo.«
Z razvojem električnih letal se ukvarjajo tudi pri Nasi, Boeingu in evropskem Airbusu, a za zdaj dlje kot do majhnih prototipov niso prišli. Največja ovira ni zmogljivost elektromotorjev, ampak teža baterij. Za lažjo predstavo: sodobni dolgoprogaš boeing 787 dreamliner, ki lahko prevaža do 335 potnikov, lahko nosi dobrih sto ton kerozina – teža baterij primerljive kapacitete bi znašala kar dvajsetkrat več.
