DEN HAAG – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije je Vojislava Šešlja, predsednika Srbske radikalne stranke, ki so mu sodili zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini, oprostilo vseh obtožb.
Tožilstvo je sicer zanj zahtevalo 28 let zapora.
Obtožbe
Haaško tožilstvo je Šešlja, ki je imel podporo oblasti v Beogradu, bremenilo zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH kot tudi vojvodinskih Hrvatov, kar je vključevalo tudi umore, pregone, posilstva, trpinčenje, ropanje in uničevanje premoženja Hrvatov in Bošnjakov.
Obtožnica je vsebovala devet točk, v katerih 62-letnemu Šešlju pripisujejo odgovornost za zločine proti človečnosti in kršitve ženevske konvencije v BiH in na Hrvaškem. Posebej omenja množične pokole na Ovčari pri Vukovarju in v Voćinu na Hrvaškem kot tudi pregon Hrvatov iz vasi Hrtkovci v Vojvodini ter zločine v Zvorniku, Mostarju in Sarajevu, ki naj bi jih zagrešili Šešljevi četniki.
Tožilstvo je Šešlja bremenilo tudi pregona več deset tisoč ljudi, kot posledico njegove politike so našteli več kot 900 mrtvih.
Prav v vseh točkah je sodišče ugotovilo, da Šešelj ni kriv in na koncu izreklo besede: »Vojislav Šešelj je svoboden človek.«
Obtožnico proti Šešlju so v Haagu vložili v začetku leta 2003, nekaj mesecev kasneje pa je Šešelj prostovoljno odšel v pripor mednarodnega sodišča. Eno izmed najdaljših sojenj v Haagu se je začelo leta 2007. Prvotno je bila sodba napovedana za 30. oktober 2013, a so njeno objavo preložili zaradi Šešljeve zahteve po zamenjavi sodnika. Jeseni 2014 so Šešlja pogojno izpustili na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, potem ko je zbolel za rakom. Šešelj je vabilo haaškega sodišča, naj se za izrek sodbe vrne v Haag, zavrnil. Haaško sodišče je tako prvič v svoji zgodovini sodbo izreklo v odsotnosti obtoženca. |
