PARIZ – Tudi izidi vzporednih volitev po zaprtju vseh volišč v Franciji kažejo na zmago gibanja francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika, ki naj bi osvojilo 32,9 odstotka glasov, poroča časnik Le Figaro. To pomeni, da bi lahko po drugem krogu, ki bo prihodnjo nedeljo, zasedli od 400 do 440 sedežev v 577-članskem francoskem parlamentu.
Glede na rezultate vzporednih volitev se tako gibanju Naprej republika obeta absolutna večina, ki je ključnega pomena za izvedbo programa.
Desni Republikanci naj bi medtem danes osvojili 21 odstotkov glasov, kar bi jim lahko po drugem krogu prineslo od 95 do 132 sedežev. Kandidati skrajno desne Nacionalne fronte, ki jo vodi poraženka predsedniških volitev Marine Le Pen, pa naj bi danes dobili 13,5-odstotno podporo. Glede na projekcije bi lahko osvojili zgolj med dva in pet poslanskih mandatov.
Četrta naj bi bila z 11 odstotki podpore stranka predsedniškega kandidata Jean-Luca Melenchona Nepokorna Francija, ki bi lahko v parlamentu zasedla med 13 in 23 sedežev. Socialisti naj bi medtem pristali na petem mestu z okoli 10 odstotki glasov, kar pomeni, da bi lahko po drugem krogu prihodnjo nedeljo imeli med 15 in 25 poslanskih mandatov.
Volilna udeležba je sicer nižja kot na prejšnjih volitvah, saj je do 17. ure glasove oddalo 40,8 odstotka volilnih upravičencev, na volitvah pred petimi leti pa je glasovalo 48,3 odstotka ljudi. Glede na napovedi naj bi končna udeležba znašala 49 odstotkov.
Volišča so se v Parizu in drugih večjih mestih zaprla ob 20. uri, drugod po državi pa že ob 18. uri po krajevnem času.
Francozi v 577 volilnih okrajih volijo po enega poslanca. Kandidat si lahko zmago zagotovi že v prvem krogu, če osvoji najmanj 50 odstotkov glasov, ki pa morajo predstavljati najmanj 25 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Če to ne bo uspelo nobenemu izmed kandidatov, se bosta v drugem krogu pomerila prvo- in drugouvrščeni ter tisti, ki bodo v prvem krogu prejeli glasove vsaj 12,5 odstotka volilnih upravičencev. V drugem krogu zmaga kandidat z največjim deležem glasov.
Pri tem velja večinski volilni sistem: sedež v narodni skupščini dobi le zmagovalec, medtem ko glasovi za preostale kandidate odpadejo. Zaradi tega manjše stranke še posebej težko pridobijo poslanske mandate.
