Ameriški študenti niso verjeli, da vasi res obstajajo
O tem, kako slabo mnogi Američani poznajo svet zunaj meja svoje države, že leta kroži kopica šal, da pa te niso povsem iz trte izvite, pričajo zgodbe tistih, ki so prišli v stik s prebivalci ZDA. Tako so denimo še pred približno tremi leti zaskrbljeni državljani svetovne velesile na potovalnih forumih spraševali, ali je na Hrvaškem še vedno vojna ali je že varno tam dopustovati. Podobna vprašanja so postavljali tudi glede Slovenije.
Precej smeha in tudi ogorčenja pa je pred kratkim sprožila Američanka, ki je po spletu spraševala, ali je en teden v Avstraliji dovolj, da si ogleda vse znamenitosti, med katerimi so se poleg preostalega znašli operna hiša v Sydneyju, pa znamenita gora osamelec Uluru, ki je sicer od Sydneyja oddaljena več kot dan vožnje, hotela je videti še slovito plažo Gold Coast na vzhodni obali ter Veliki koralni greben. Ko so ji domačini pojasnili, da je Avstralija, čeprav je na zemljevidu morda videti kot manjši otok, pravzaprav skorajda enako velika kot celotne Združene države Amerike in bi en teden potrebovala samo za logistiko, pa se ni mogla načuditi.
Očitno smo vsi Evropejci isti in govorimo isti jezik.
Svojo izkušnjo je zdaj s svetom delil tudi Anglež, ki v ZDA obiskuje kolidž. »Najbolj neumna stvar, ki sem jih slišal iz ust sošolca, moral pa bi jo najbrž vzeti kot kompliment, je bilo njegovo presenečenje nad mojo odlično angleščino. Nekoč je spoznal nekoga iz Evrope, ki ni govoril niti približno tako dobro kot jaz. Izkazalo se je, da je bil tisti nekdo Francoz, a očitno smo vsi Evropejci isti in govorimo isti jezik,« se je pošalil mladenič, znan le kot Pete, ki ga je presenetilo tudi to, da mu mnogi niso verjeli, da prihaja z vasi. »Eno uro sem pojasnjeval, da je vas dejanski zaselek, ki v Evropi ni tako zelo redek, prepričani so namreč bili, da vasi obstajajo samo v računalniških igricah,« je dejal mladi Anglež, ki je bil najbolj presenečen, da je moral imeti takšne pogovore z izobraženimi ljudmi, ki so se morali, da bi se lahko vpisali na kolidž, skozi srednjo šolo prebiti z dobrimi ocenami.
