Golob vplival na datum aretacije ruskih vohunov? »Ne moremo niti potrditi niti izključiti«
Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) Janez Žakelj (NSi) je na izjavi po seji komisije dejal, da Knovs ne more niti potrditi niti izključiti domnevnega vpliva premierja Roberta Goloba na zamik datuma aretacije vohunov.
Žalosti ga, da se predsednik ni odzval vabilu Knovsa
Žakelj je navedel, da so sprejeli 25-stransko poročilo komisije, ki bo vključeno v letno poročilo Knovsa. Ob tem so sprejeli še sklep, ki poslancem DZ omogoča vpogled v sklepe in ugotovitve komisije. »Gre za 12 sklepov, ki so označeni s stopnjo zaupno, tako da vam jih ne morem konkretno komentirati,« je dejal.
Po Žakljevih besedah so slednji sklepi povezani z aretacijo dveh ruskih vohunov. Glede tega ga sicer žalosti, da se predsednik vlade Robert Golob ni odzval vabilu Knovsa.
Knovs je ugotovil tudi neskladja med pojasnili Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), saj da je direktor Sove Joško Kadivnik prestavitev datuma hišne preiskave prvotno razlagal s tem, da je agencija ocenila, da bi se Rusija na to lahko odzvala s povračilnimi kibernetskimi napadi v času drugega kroga lokalnih volitev in referenduma.
Kasneje pa je Kadivnik kot razlog za prestavitev navajal predvsem operativno-taktične razloge. Knovs je zaradi razlik v teh navedbah sprejela sklep, da naj preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, sooči direktorja NPU in Sove. Iz izjav predsednika te komisije Aleša Rezarja (Svoboda) Žakelj razbira, da sta direktorja v sozvočju.
Knovs je več neskladij ugotovil tudi med navedbami nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava ter Kadivnika. Bistveno neujemanje je po njegovi oceni glede trditev, da je Golob domnevno vplival na prestavitev hišne preiskave oz. aretacije ruskih vohunov. Neskladne z navedbami direktorja Sove so tudi navedbe Lindava o tem, kdaj je ta bil obveščen o prestavitvi aretacije, je dodal Žakelj.
Predsednik KNOVS z nedopustno in nezakonito prakso razkrivanja tajnih podatkov v javnosti
»Predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Janez Žakelj (NSi) si je po današnji seji KNOVS ponovno privoščil grobo zlorabo dela komisije, veljavne zakonodaje ter dolžnosti varovanja zaupnih podatkov. Komisijo, tako kot že nekajkrat doslej, očitno uporablja za lastno politično promocijo ter promocijo svoje stranke in to na račun delovanja delovnega telesa DZ, ki bdi nad delom varnostno obveščevalnih služb v državi.
Predsednik komisije v javnosti manipulira z zaupnimi informacijami, povezanimi z aretacijo ruskih vohunov decembra 2022, ter potvarja zaključke komisije. Nad njegovim ravnanjem sem zgrožen, kaj takšnega si v zgodovini delovanja KNOVS po mojem vedenju ni privoščil noben predsednik te pomembne nadzorne komisije. O primernosti vodenja komisije s strani Janeza Žaklja bi tako moral premisliti tako sam poslanec kot tudi stranka NSi, ki ji poslanec pripada in ki ima v komisiji 4 člane, torej večino. NSi tako sama sprejema sklepe in odločitve komisije.«
Poslanec Svobode Teodor Uranič
Žakelj ugotavlja, da je generalna policijska uprava (GPU) pokazala manjšo pripravljenost za sodelovanje, kot jo od nje pričakuje Knovs. Pisna gradiva o komunikaciji med policijo in Sovo so od GPU namreč zahtevali že v začetku decembra, na kar so sprva dobili odgovor, da komisija za to ni pristojna, ko pa so gradiva znova zahtevali s sklicevanjem na zakonodajo, pa jim je GPU posredoval dokument, ki je bil enak dokumentu, ki jim ga je posredovala Sova.
Na tretji poziv konec januarja jim je GPU pojasnil, da je zahtevana dokumentacija nastala v okviru predkazenskega postopka, ki ga je vodil NPU, zato naj se z zahtevkom obrnejo na tožilstvo.
Komisija namreč ugotavlja, da po trditvah vodstva GPU o poteku preiskave in usklajevanju med Sovo in NPU ne obstaja »praktično nobena pisna dokumetacija«, nad čemer Knovs po Žakljevih navedbah izraža presenečenje in zaskrbljenost.
Knovs »ne more z gotovostjo ne potrditi ne izključiti domnevnega nedovoljenega političnega vplivanja predsednika vlade na delovanje nadzorovanih služb v primeru postopka aretacije ruskih vohunov,« je poudaril Žakelj.
Dodal je, da so tekom celotnega postopka nanj, na komisijo in na poslanko NSi Vido Čadonič Špelič vršili pritisk.
Sova v odzivu na Žaklja: Pojasnila Sove se niso spreminjala
V Sovi so po današnji izjavi predsednika komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Janeza Žaklja v odzivu zapisali, da je Knovs dobil »vsa pojasnila, skupaj z dokumentacijo, ki se niso spreminjala«. Sova je pri izvajanju vseh aktivnosti zoper prijeta pripadnika tuje obveščevalne službe ravnala zakonito in strokovno, so ponovili.
