Val ogorčenja zaradi krščanskega križa: odzvala sta se župnik Golob in profesor Smrke
Pisali smo, da je uradni plakat za poletne olimpijske igre v Parizu zbujal kar precej pozornosti med delom javnosti, ker oblikovalec plakata na pariški znamenitosti Las Invalides, kjer je Napoleonova grobnica, ni narisal križa, čeprav ta na stavbi v mestu stoji.
Sprva konservativci iz Francije, nato pa še iz drugih evropskih držav, so se obregnili ob delo francoskega ilustratorja Uga Gattonija. Ta je po kritikah, da želi zanikati francosko istovetnost, dejal, da je predmete in stavbe na plakatih upodobil takšne, kot se mu prikazujejo v mislih, pri tem pa ni imel »nobenih prikritih motivov«.
Zgodba s pariškimi križi nas je spomnila na škandal z grškimi križi leta 2017, ko je del javnosti razburila znana trgovska veriga, ki je na fotografiji embalaže grških jogurtov odstranila križe s kupol grških cerkva.
Kaj o »retuširanju križev« menita grosupeljski župnik Martin Golob in profesor s FDV Marjan Smrke, ki se že desetletja posveča preučevanju religije, in v kolikšni meri naj umetnik ohranja versko in politično nevtralnost?
Martin Golob: »Strinjam se s kritiki, da pri neuporabi križa res deluje, kot da bi se sramovali križa in krščanstva. Menim, da ni prav, da se tako dela, in niti ni spoštljivo do nikogar.
Versko in politično nevtralnost se lahko ohranja samo s sprejemanjem drug drugega v tem, kar je, spoštovanjem do zgodovine, svojega rodu in svoje identitete. Bodimo zdravo ponosni na to, kar smo in kar imamo. Nelagodno bi se počutili, če bi zatajili svoje starše, ki so nam dali življenje. Svetinje so zato, da nam svetijo, in ne da se jih sramujemo. S prilagajanjem pa človek izgublja sebe in se na neki način podreja drugemu.«
Marjan Smrke: »Če je manjkajoči križ na katedrali resničen videz plakata za olimpijske igre, gre verjetno za pretirano politično korektnost, ki jo v zadnjem času sprejemajo tudi nekatere prehrambne korporacije. Misleč, da na tak način slavijo raznolikost, jo na svoj način ukinjajo. Misleč, da se na tak način izogibajo žalitvi verskih čustev (nekristjanov), nekristjane s tem dejansko podcenjujejo. Kot da nekristjan ni toliko duševno zrel, da bi mogel sprejeti navzočnost nekega verskega simbola. Osnovni motiv pa je najbrž komercialen. Zato osebno takim retuširanjem nasprotujem.
Bi se pa pritožbe s strani vernih in cerkva lahko pojavljale tudi v primeru pojavljanja križa. Zakaj – z njihovega stališča – tako profane pojave, kot sta jogurt in Olimpijske igre, opremljati s krščanskim ali katerimkoli verskim simbolom?
S krščanskim križem se dandanes dogajajo mnogo hujše stvari od njegovega izostanka z nekega plakata ali embalaže. Pomislimo na to, kako križ uporabljata ruski patriarh Kiril in predsednik Putin. Kot sredstvo za upravičevanje in spodbujanje vojne. Mnogi verski podjetniki križ ali kateri drug simbol izrabljajo kot sredstvo za bogatenje. Dvomim, da se ti, ki se pritožujejo nad manjkajočim križem, pritožujejo nad takimi uporabami križa.«
