V zrak so poleteli golobi pismonoše
Največja panonska vas Odranci letos praznuje 700. obletnico prve pisne omembe. Originalni dokument s poimenovanjem Adrianch iz 8. maja 1322 je shranjen v Državnem arhivu Madžarske v Budimpešti, v njem je opisana posest v Lendavi živeče rodbine Banffy, v Odrancih pa so pred petnajstimi leti dobili njegovo kopijo.
Že pred prvo omembo kraja so tukaj potekale rimske vojne, dokaz je rimska gomila med Odranci in Beltinci. Na tamkajšnji njivi je družina Hozjan izkopala žarni grob, ta je zdaj pred vhodom na odransko pokopališče. Pozneje so Odrance osvajala madžarska plemstva, v 16. stoletju so bili tarča turške vojske, pozneje so jih ropali tudi ogrski kmečki uporniki, kruci. Najdlje so bili pod madžarskimi lastniki, nazadnje v Avstro-Ogrski in v času druge svetovne vojne, a so domačini ohranili svojo identiteto in jezik.
Izseljevali so se čez lužo
Danes občina Odranci obsega osem kvadratnih kilometrov in jasno je, da na tem območju niso mogli preživeti vsi, številni prebivalci so se tako po prvi svetovni vojni izselili v Ameriko, Kanado, Avstralijo in evropske države. Tudi po drugi svetovni vojni ni bilo veliko drugače, družine so se razselile v Gaberje, Mostje in druge vasi v zdajšnji občini Lendava, kjer so dobile v obdelovanje zemljo.
Odrančani so bili iznajdljivi in delavni in so si poleg kmetovanja – pridelovali so ajdovo in proseno kašo ter jo prodajali po sejmih – poiskali še druge načine preživetja, predvsem obrt. Občina je dandanašnji po zaposlovanju prav v slovenskem vrhu. Od 1700 vaščanov je 1300 delovno aktivnih v domačih podjetjih v novi obrtni coni, pri čemer imajo mladi velike možnosti za zaposlitev, v zadnjih letih je bilo zgrajenih več novih stanovanj.
Na osrednjem praznovanju 700. obletnice imenovanja Odrancev so se v tamkajšnjem športnem parku zbrali domačini, zdomci, župan Ivan Markoja, občinski svetniki in drugi gostje. Občina je izdala zbornik z opisom zgodovine kraja, statistiko prebivalstva, slikovno dokumentacijo, v njem so zabeleženi že pozabljeni priimki odranskih ljudi in mojstrov. Domači kulturniki so za proslavo pripravili program s pesmijo in glasbo.
8
kvadratnih kilometrov obsega občina.
Nika Dominko je zapela Ko ajda na polju dozori, otroci iz vrtca pa Ob bistrem potoku je mlin, predstavili so se nekdanji mlinar, kovač in žganjekuhar, zaplesala je šolska folklorna skupina, odranska godba na pihala je spremljala mažoretke in člane pevskega zbora Neuničljivo upanje. Društvo gojiteljev malih pasemskih živali je v zrak izpustilo golobe pismonoše. Ob koncu so se posladkali s torto.
