OPATIJA – Hrvaški kamp Medveja pri Opatiji očitno ni preveč pisan na kožo Slovencem. Pa ne zato, ker bi bili ti tako zahtevni gostje, ampak zaradi očitno nekoliko čudne tamkajšnje poslovne politike. Pred dnevi nas je ves ogorčen klical Matej Jakončič, sicer znani sadjar iz Goriški brd, ki se, kot pravi, v Medvejo naslednje leto zagotovo ne bo vrnil. Tako kot njegova prijateljica Katarina je povsem razočaran nad tem, kako so ju, kot je prepričan, tam na neki način prinesli naokoli.
Nema problema
Pa pojdimo po vrsti. Jakončič se je še pred glavno poletno sezono odločil, da bo z družino dopustoval na Hrvaškem oziroma v omenjenem kampu. Z njegovim vodstvom se je maja dogovoril, da bo kot pavšalist plačal 400 evrov več za prikolico, da bi lahko v njej poleg štirih ljudi za kakšen vikend ali teden samo ob plačilu turistične takse bival še kateri izmed njegovih sorodnikov oziroma prijateljev.
»Nema problema (ni težave, op. a.),« so mu takrat odgovarjali v kampu, in tako je namesto osnovnega pavšala plačal nekaj čez 2200 evrov. Zapletati pa se je začelo, potem ko je v kamp poslal seznam ljudi, ki ga nameravajo obiskati. Sprva ni dobil odgovora, potem ko je tja še enkrat klical, pa so mu odgovorili, da to, kar je bilo dogovorjeno, ni več mogoče. Skratka, da morajo tisti, ki ga bodo obiskali, plačati dnevno bivanje po ceniku (60 kun na dan za odrasle in 35 kun za otroke in seveda še turistično takso). Zahteval je, da mu vrnejo denar. Rekli so mu, naj se avgusta, ko pride k njim, oglasi v recepciji in bodo zadevo uredili. Jakončič je to storil, a denarja ni videl, češ da mu ga ne morejo vrniti, lahko da mu ponudijo samo dobropis, ki bi ga lahko uveljavil naslednje leto. Tega pa si, glede na letošnjo izkušnjo, nikakor ne želi.
Odklopili tudi vodo
S podobno zgodbo se je na nas obrnila njegova prijateljica Katarina. Ta je sicer plačala le osnovni pavšal, 1800 evrov, pri čemer so ji pred začetkom sezone rekli, da bo lahko za nekaj dni pri njih lahko bival še kateri sorodnik. A ko so vsoto poravnali, to kar naenkrat ni bilo več mogoče. »Ko so enkrat dobili denar, so na vse obljubljeno pozabili,« pravi Katarina in dodaja, da v drugem, bližnjem kampu, za ceno pavšala (1600 evrov) dobiš možnost bivanja za osem oseb, ne samo štiri.
Kaj se še tam dogaja? Povedala nam je, da se je njen prijatelj z družino odločil za bivanje v mobilni hiški, ki stane 160 evrov na dan. »Na odeji so bili madeži krvi. Poleg tega hiška ni bila počiščena, na kuhinjskih policah je bilo ogromno prahu, straniščna školjka je bila počena, počiščene niso bile niti omarice,« razlaga Katarina in nadaljuje, da hiška na enem oknu sploh nima stekla – nadomešča ga črn polivinil! Seveda se je obrnila na čistilke, te pa so pojasnile, da hiške zaradi velikega obiska niso imele časa počistiti.
Sogovornika sta nam še povedala, da so se v kampu kar čez noč odločili odklopiti vodo vsem, ki so si jo napeljali do svojih parcel, četudi so jo imeli 15 let. »Z razlogom o dodatnem plačilu te vode. Včeraj so zaprli ventil, danes pa so cev odrezali. Problem je, da je zdaj tam, kjer imajo dopustniki izpust odpadne smrdeče vode, ta cev odrezana, tako da so že neprijetne vonjave. Ne vemo, zakaj vse to delajo,« se sprašuje Jakončič, ki vode na svoji parceli sicer nima.
»Ne komentiramo poslovne politike,« je vse, kar so nam odgovorili v kampu oziroma v Upravi Liburnia Riviera hoteli.
Spomnimo, da smo o istem kampu pisali že lani. V eni od tamkajšnjih hišk je takrat dopustoval Nikola Kostadinov z družino. Za šestdnevni dopust so njegovi družini in še enemu paru zaračunali 1530 evrov, morali pa bi 1000. »Klical sem tudi policijo, ker mi je smrdelo po prevari. No, ta mi ni prav nič pomagala, ampak je dala samo pogum receptorkam,« nam je tedaj pripovedoval Kostadinov. |
