V osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je le na začetku meseca padlo okoli 30 mm dežja oziroma le od 35 do 50 odstotkov običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec. Precej manj, okoli 15 mm oziroma komaj dobrih 10 odstotkov običajnih količin padavin, je padlo na severovzhodu. Le zahod države je dobil do 50 mm.
Napoved Nov teden se je začel s svežimi jutri, popoldnevi pa so sončni in iz dneva v dan spet toplejši. V sredo bo pretežno jasno. Zjutraj bo še hladno in ponekod bo še slana, čez dan pa bo postopno topleje. V četrtek se bo prehodno nekoliko pooblačilo. Vremenski obeti od 30. marca do 4. aprila Naši kraji bodo od četrtka do sobote v območju visokega zračnega tlaka. Pritekal bo topel zrak. V nedeljo nas bo predvidoma prešla oslabljena hladna fronta, v ponedeljek pa se bo obnovilo območje visokega zračnega tlaka. Od četrtka do sobote bo jasno, le v četrtek bo nekaj prehodne oblačnosti. Predvsem v nedeljo bo predvidoma bolj oblačno z nekaj dežja, tudi nekoliko hladneje bo. Nato bo spet sončno vreme s temperaturami od 15 do 20 °C.  |
Zaloga vode se manjša
Meteorološka vodna bilanca, ki prikazuje razliko med padavinami in izhlapevanjem, povsod po Sloveniji kaže negativno sliko. Zaloga vode v površinskem sloju tal se vztrajno zmanjšuje.
Najbolj izpostavljena izsuševanju so gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo. Povprečne temperature zraka so skoraj povsod po Sloveniji že prešle prag 5 °C, kar sproža fotosintetsko aktivnost, kar ponekod že opazimo v zelenenju travnikov.
Sočasno pomanjkanje vode v tleh lahko povzroča spomladanski sušni stres ozimnim posevkom, ki jim presuha tla otežujejo tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem.
Ogrevajo se tudi tla, na zahodu je povprečna temperatura tal v setveni globini že nad 10 °C, v zadnjem tednu pa se je setveni sloj ogrel do 10 °C tudi drugod po Sloveniji. Izjema so le hriboviti predeli. Pri izbiri časa setve posameznih poljščin in zelenjadnic je treba upoštevati zanje primerno temperaturo tal, ki jo lahko spremljate na meteoportalu na povezavi: http://black.arso.sigov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil.
V nedeljo se je sicer prehodno ohladilo, a dežja je bilo zelo malo. V prihodnjem tednu bo spet obilo sonca, jutranje temperature pa so še vedno dokaj nizke. Še je možna jutranja slana, zato ne prehitevajmo s prenosom za mraz občutljivih rastlin na prosto.
Pogled v oblačno nebo
Triindvajsetega marca praznujemo svetovni dan meteorologije. Na ta dan je leta 1950 začela veljati Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji. Vsako leto je svetovni dan meteorologije namenjen posebni temi, letošnji je namenjen oblakom.
S temo Razumeti oblake želi svetovna meteorološka skupnost poudariti njihov pomen za vreme, podnebje in vode. So osrednjega pomena pri pripravi vremenskih napovedi in opozoril; so tudi ključni element negotovosti v raziskavi o podnebnih spremembah.
Treba jih je bolje spoznati in razumeti, kako vplivajo na podnebje ter kako bo spremenjeno podnebje vplivalo nanje. Poleg tega, da imajo odločilno vlogo v napovedovanju vremena in opozarjanju na nevarne vremenske in hidrološke dogodke, so glavna sestavina vodnega kroga in podnebnega sistema.
Ob svetovnem dnevu meteorologije opozarjamo na novo izdajo Mednarodnega atlasa oblakov, ki ga sestavlja zbirka z več sto slikami oblakov, vključno z nekaj na novo razvrščenimi vrstami oblakov. Dostopen je na: https://www.wmocloudatlas.org/home.html.
Prvič je izdelan v digitalni obliki in dostopen prek računalnikov ter mobilnih naprav. Je verodostojen in najbolj celovit priročnik za identifikacijo oblakov, zato je bistvenega pomena pri usposabljanju strokovnjakov v meteorologiji in predvsem tistih, ki delajo v letalskem in ladijskem prometu. Oblaki so navdih številnim umetnikom ter občudovalcem narave. V sebi nosijo mnogo sporočil.
28. marec 1992
Ponekod v severovzhodni Sloveniji so zjutraj izmerili rekordno dnevno količino padavin za marec. Na Blagušu v Slovenskih goricah je padlo 38 mm, v Lendavi 36 mm in na Podgradju pri Ljutomeru 35 mm padavin. Rumeno krasijo naravo dren, regrat, forsitija...
Zaradi pomanjkanja dežja še ni pravega zelenila v vegetaciji. Ta se bo pojavila po prvem obilnejšem dežju. Toplota po vrstnem redu drami rastline. Na vrtovih pocveta forsitija, v polnem cvetu so drenovi grmi, tu in tam se odpirajo cvetovi regrata. Rumeni dren je zaradi obilja toplote zacvetel do 10 dni bolj zgodaj kot običajno. Oblaki dajejo vtis lahkosti, da lebdijo na nebu. Vendar že majhen kopast oblak, kumulus, vsebuje okrog 200 ton vode. Kumulonimbusi, ki so veliki in gosti nevihtni oblaki, pa so do 10-krat gostejši in 1000-krat večji kot kumulusi. Lahko vsebujejo do 1,000.000 ton vode.
Kaj postorimo konec marca
Poglejmo v nebo in se naučimo nekaj osnovnih oblakov iz atlasa oblakov.
Težki, polni, črni čolni, glejte, k nam veslajo, tam v trebuhih po dneh suhih vodo nam peljajo.
