Splača se pobrati vsak sadež (FOTO)
Člani Sadjarskega društva Bela krajina iz Črnomlja so na domačiji Raztresen v Rimu pri Adlešičih pripravili že 20. ocenjevanje domačega žganja in sadnih sokov. Razglasitev rezultatov je potekala ob družabnem in kulturnem snidenju, nastopu Adlešiških tamburašev ter krajši predstavitvi dejavnosti Krajinskega parka Kolpa, za kar je poskrbel direktor Boris Grabrijan.
Tudi eko žganje
Ugledna sedemčlanska komisija, ki ji je predsedovala Milena Štolfa, člani pa so bili še Klemen Saje, Janez Humljan, Branko Matkovič, Bore Raztresen, Martin Mavsar in Tatjana Kmetič Škof, je ocenjevala 45 vzorcev pridelovalcev žganja iz Bele krajine, Osrednje Slovenije, Dolenjske ter z Goričkega. Predstavili so se vzorci tropinovca, slivovega, hruškovega, kutinovega in drenovega žganja, džina, sadjevca, vinjaka in kutinovega žganja, žganje iz ameriške borovnice, breskve, marelice, nešplje in zelišč, kalvados, viski ter eko koruzno žganje z različnimi kombinacijami.
Ocenili so tudi 13 likerjev istega geografskega območja pridelave, in sicer jägermeister, borovničev liker, liker iz kutin, kakija, limone, jurke, aronije, zelišč in orehov. Zlato priznanje je prejelo 16 žganj, pri čemer je Janko Veselič iz Purge za tropinovec in slivovko prejel kar 18,9 točke od 20, ter trije likerji. Srebrno priznanje je prejelo 18 žganih pijač in 10 likerjev, bronasto pa 8 žganj. »Vrsto let sem žganjekuho dajal na ocenjevanje, ki jo je svojčas pripravljalo TŠD Kostel. Tokrat so ocenjevali brinovo žganje in mu prisodili 18,7 točke, kar je lepa popotnica,« zadovoljstva ni skrival niti Gojko Bunjevac iz Mozlja.
Komisija je delo nadaljevala z ocenjevanjem 10 vzorcev sadnih sokov, od tega so bili po trije bistri jabolčni in grozdni sokovi ter po en jagodni nektar, sok iz aronije, mešani sok višnje in jabolka ter drena in jabolka. Štirje so prejeli zlato priznanje, med njimi sokova Štefana Gjergjeka iz Kovačevcev z Goričkega po 19 in 18,70 točke, štirje srebrno in dva bronasto priznanje. »Povem, da sem na to ocenjevanje skorajda aboniran. Udeležujem se ga namreč od začetka, krivec za to pa je prijateljevanje z Borisom Grabrijanom in Borisom Raztresnom,« je ob prejemu priznanja povedal prav tako zgovorni Štefan.
Pri zlatem jabolčnem soku je ključna prava mešanica starih in novih sort.
Kako je nastal Rim
Ob žlahtni kapljici in prigrizku, ki pritiče ob takih snidenjih, je Boris, oče zdajšnjega Rima, spomnil, kako se je bilo treba boriti z občino, da je zaselek v vasi Jankoviči (tudi iz praktičnih razlogov) lahko spet postal Rim, kot se je že imenoval pred več kot sto leti. Obstoječa vas je bila namreč tako raztresena, saj je imela več vhodov, kar je delalo težave turistom. »Neki možakar je nasprotoval, češ da bo preimenovanje vaščane pošteno udarilo po žepu zaradi spremembe dokumentov. Na koncu se je izkazalo, da pri nas sploh ni imel stalnega prebivališče in je preprosto zganjal fovšijo,« se spominja Boris, ki je ponosen na listino iz leta 2007, s katero se kraja Rim, ki je zdaj del KS Adlešiči, in Ljubljana s podpisom zavezujeta, da bosta sodelovala na gospodarskem, turističnem političnem, kulturnem, hortikulturnem, ekološkem, zabaviškem, športnem, še posebno pa na kulinarično-vinskem področju.«
Del listine je podrobno opiše tudi akcije, ki jih bo ljudstvo pripravljalo, s poudarkom na veselicah in piknikih. Stroške si bosta pobratena kraja bratsko razdelila, kar v jeziku financ pomeni, da jih bo dosledno in pravočasno izplačevalo mesto z večjim številom prebivalcev. Na dan podpisa listine o pobratenju je v Rimu živelo 25 katoličanov, pravoslavcev, muslimanov in drugih vernih in nevernih duš.
»Pa na zdravje,« je kozarec dvignil Boris, Štefan pa se je vživel v razkrivanje recepta priprave zlatega jabolčnega soka, ki je zelo preprost. »Vsa leta doma pridelujemo več sto litrov tega napitka, za katerega je pomembno izbrati mešanico starih in novejših sort (najboljših) jabolk, kot so moščanska, bobovec, ajdared. Lanski pridelek je bil zaradi hude pozebe zelo slab, letos pa ne bo nič bolje, saj je začelo vse prezgodaj brsteti in cveteti, zdaj imamo dež. A vseeno upam, da bomo lahko tudi ob letu osorej znova ocenjevali žganje in sokove tudi v Beli krajini,« upa Štefan, ki je prejel zlato priznanje tudi za žganje kalvados.
16 žganj je prejelo priznanje.
Glede na to, da je bila lanska sadna letina v Beli krajini bolj skopa, je bilo kakovostnih vzorcev, ki so jih prinesli, razmeroma veliko, na kar so bili še posebno ponosni. »Ljudje vedno kažejo voljo, da se s tem ukvarjajo. Očitno se splača pobrati vsak sadež, zato jih pridno nabirajte in kuhajte naprej,« se glasi nasvet člana ocenjevalne komisije Klemna Sajeta, magistra živilstva in tudi mojstra žganjekuhe iz Semiča. Dejal je, da so pri ocenjevanju žganja (bistrost, vonj, okus, harmoničnost) zaradi preslabe kakovosti izločili le tri vzorce.
»Rezultati kažejo, da lahko sami, čeprav smo ljubiteljski sadjarji, skuhamo kakovostno žganje ali stisnemo vrhunske sadne sokove. Bodimo ponosni. Takšna ocenjevanja pa nedvomno dvignejo kakovost naših izdelkov in jih postavljajo višje na lestvici,« je v sklepnem nagovoru poudaril Marko Rožič, tajnik Sadjarskega društva Bela krajina.
Rezultati kažejo, da lahko sami skuhamo kakovostno žganje ali stisnemo vrhunske sadne sokove. Bodimo zato ponosni.
