Desetletje je mimo, odkar je Kranjčanka Stanka Krstanovič na svojih vhodnih vratih našla nalepljeno uradno pošto izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar. Ta, danes je tudi podpredsednica Zbornice izvršiteljev Slovenije, jo je z uradnim dokumentom pozivala, naj ji nemudoma prinese okoli 400.000 tedanjih slovenskih tolarjev, ki jih je Krstanovičeva dolgovala banki SKB.
Denar v predalu izvršiteljice
»Še isti dan sem ji odnesla omenjeno vsoto. Denar je vzela, ga preštela in vrgla v predal. Prosila sem jo za potrdilo in s težavo mi ga je napisala ter mi, to se dobro spominjam, arogantno zabrusila, da dolgujem še obresti. Opazila sem, da sploh ni vedela, koliko naj bi te znašale, pa mi je kar sama določila 40.000 tolarjev na mesec. Na moje vprašanje, kolikokrat moram še prinesti denar za obresti, sem dobila odgovor, naj ji ga kar nakazujem na njeno ime po poštni nakaznici, sama pa mi bo javila, ko bo dovolj.«
Po treh nakazilih po 40.000 tolarjev je Kranjčanka poklicala v Ljubljano na sedež izvršiteljice in povprašala, kaj je z dolgom ter ali so obresti poplačane. Krivec Tavčarjeva ji je zatrdila, da je znesek dolga v celoti poplačan in da je sama o tem že obvestila banko SKB: »Zdelo se mi je samoumevno, da je zadeva rešena. Saj tudi jaz na pošto, kjer plačujem položnice, ne hodim preverjat, ali so denar nakazali naprej.«
Banka blokira račun
Pet let je minilo. Stanki se je srečanje z izvršiteljico počasi pogreznilo v pozabo, ko je od matične banke prejela obvestilo, da so ji na zahtevo SKB blokirali tekoči račun. »Ko sem banko SKB vprašala, zakaj blokada, so me na moje začudenje pozvali k čim prejšnjemu poplačilu dolga. Nič mi ni bilo jasno! Poslala sem jim izčrpno poročilo o plačilu dolga ter dokazila. Zdelo se mi je čudno, zakaj se ni uslužbenka banke SKB o tem pozanimala pri izvršiteljici, ki so jo naročili, ne pa da so mi blokirali račun.«
Čas je spet nemoteno tekel, lani pa so Krstanovičevi na zahtevo banke SKB začeli po obrokih trgati po 810 evrov. »Spet sem se obrnila na SKB in ob tem po srečnem naključju naletela prav na gospo, ki vodi moj primer. Še njej sem poslala pisno obrazložitev ter dokazila o predaji denarja izvršiteljici Krivec Tavčarjevi že leta 2005.«
Neprepričljiv odgovor
Na banki SKB so bili korektni in so ji prenehali trgati denar z računa ter jo obvestili, da so Tatjano Krivec Tavčar pozvali, naj jim pošlje pisno obrazložitev. »Sporočili so mi, da so od nje prejeli precej neprepričljiv odgovor.« So se po desetletju končno prenehali blokade in odtegljaji sredstev z računa Krstanovičeve? »Najlepše šele sledi! Ko je bila izvršiteljica obveščena o tem, je 12. februarja letos nemudoma nakazala banki SKB moje poplačilo izpred desetih let, preračunano v 2169,92 evra. Celo 79,22 evra si ni pozabila odšteti od omenjene vsote za stroške!«
Krstanovičeva sprašuje, kako je mogoče, da uradna oseba, kot je izvršiteljica, lahko zadrži prejeto poplačilo dolga, ki ga je pri njej naročila banka SKB, za celih deset let. »Potem ko se končno odvije klobčič, ki ga je zapredla, pa ga brezobrestno vrne upniku. Kje so uradne institucije, ki to preverjajo? Je ob tem izkazan sum kaznivega dejanja? Če bi sama podala vlogo za osebni stečaj, bi mi država odpisala dolgove, denar, ki sem ga leta 2005 prinesla kot poplačilo dolga banki SKB, pa bi ostal v žepu izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar. Prepričana sem, da je bil to tudi njen namen!«
Krstanovičevo zanima, koliko je še takšnih, ki so padli v primež izvršiteljev na podoben način, in prek najbolj branega slovenskega dnevnika pooblaščenim osebam zastavlja niz vprašanj. »Koliko je še ljudi, ki se jim je to zgodilo ali se jim še dogaja? Za koliko teh primerov ne bomo nikoli izvedeli, ker so mogoče ti ljudje že v osebnem stečaju? Kaj če celo dolžnikom izvršiteljica Krivec Tavčarjeva ni napisala potrdila o prejetem plačilu, kot ga je takrat meni z največjo težavo? Če ne bi leta 2005 zahtevala potrdila in ga hranila, danes ne bi imela nobenega dokaza in še vedno bi bila dolžna ves denar ter še obresti za deset let! Si lahko predstavljate, kakšna kalvarija bi me čakala, če ne bi hranila dokazila o plačilu celo desetletje?« Stanka Krstanovič tudi ugotavlja, da je s tem omajano zaupanje v uradno osebo, še posebno ker je izvršiteljica podpredsednica zbornice.
Vsak izvršitelj je dolžan voditi za vsak primer izvršilni spis, ki vsebuje vse podatke o izvršilnih dejanjih, prav tako se vodijo zadeve v elektronski obliki v izvršilnem vpisniku, podatki niso dostopni javnosti. Izvršitelj mora denarna sredstva, pridobljena v posameznih postopkih izvršbe in zavarovanja, hraniti na skrbniškem računu do njihove izročitve strankam. Pred letom 2011 pa so se sredstva hranila v sefu, ki ga je moral imeti vsak izvršitelj odprtega pri banki,« pojasnjuje Tatjana Krivec Tavčar. Trdi, da je hotela nakazati dolg banki SKB, vendar račun, ki ga je sodišče podalo v sklepu o izvršbi, ni več obstajal, ker ga je upnik zaprl. »Izvršitelj je nakazal denar upniku 12. februarja 2015, ko ga je sodišče z dopisom z dne 9. februarja 2015 obvestilo o računu, kam je treba nakazati dolg. Ne gre za nobeno kaznivo dejanje, ker je bil dolg nakazan takoj, ko je upnik sporočil nov račun. Problem bi nastal, če denar ne bi bil nakazan upniku, ko je ta sporočil račun, na katerega se nakažejo sredstva in ga je sodišče posredovalo izvršitelju.«
Torej lahko sklepamo, da je napako storila banka SKB, ki v desetih letih ni pobrala denarja od izvršiteljice? Povprašali smo še na banko. Vodja oddelka Korporativne komunikacije Jelka Novak Katona je pojasnila, da zaradi varovanja osebnih podatkov strank in poslovnih skrivnosti ne morejo razkrivati podrobnosti, vendar lahko zagotovijo, da je banka SKB v konkretnem postopku ravnala po zakonskih pravilih in kot dober gospodar. Dodaja: »Posebej pa bi vas radi opozorili na dejstvo, da so transakcijski računi bank kot pravnih oseb javno objavljeni. Skratka, nakazila na transakcijski račun SKB, ki je naveden v izvršbah, je bilo in je možno izvršiti.« »Zdelo se mi je samoumevno, da je zadeva rešena. Saj tudi jaz na pošto, kjer plačujem položnice, ne hodim preverjat, ali so denar nakazali naprej.«
