Sobota prinaša oblačnost

Prav zdaj je žarenje jesenskih barv na vrhuncu, najopaznejši so javorji, v škrlat so se odeli ambrovci, v mestih so leto dokončale platane, žarijo vinike na pročeljih hiš, gozdna pobočja barvajo orumeneli gabri in hrasti. Bukev še čaka, a že daje slutiti, da sprememba ni daleč. Letos bo orumenela slab teden pozneje od povprečja, nadpovprečno dolgo ne bo vztrajala v zelenem.
K intenzivnemu obarvanju trenutno pomaga lepo vreme oziroma tako imenovano babje poletje s primernimi dnevnimi in nočnimi temperaturami brez jesenskih slan.

Zakaj se listje obarva?

Čas jesenskega obarvanja listja nastopi, ko se jeseni začne krajšati dan in podaljševati noč. Vplivi okoljskih dejavnikov, kot so temperatura zraka, padavine, prehrana rastline, so bolj spremenljivi, zaradi česar je lahko vsaka jesen po času obarvanja in jakosti barv posebna.

Listi se izjemno lepo obarvajo, kadar je prehod iz poletja v jesen nenaden, dnevi so še sončni in topli, noči pa že sveže, vendar so temperature zraka še nad ničlo. V listih preneha nastajati klorofil, listne žile se postopno zaprejo in v listih zadržijo sladkorje, iz katerih se razvijejo škrlatno rdeči antociani. Če je jesenska slana prezgodnja, listi hitro porumenijo ter kmalu odpadejo. Če je prehod v jesen počasen, zlasti če je jesen pretopla brez svežih nočnih temperatur zraka, se listje obarva manj intenzivno. Tudi kraj rastišča drevesa vpliva na jesensko obarvanje. To lahko opazimo v mestnem okolju, kjer se obcestni drevoredi zaradi vpliva segrevanja iz okolice obarvajo hitreje, barve pa so manj izrazite kot pri drevesih v naravnem okolju.

Pomembno vlogo ima tudi založenost tal z vodo. Ta se kot temperatura zraka v tleh spreminja od leta do leta. Pomanjkanje vode v tleh povzroči zgodnje rumenenje oziroma rjavenje in odpadanje listov zaradi sušnega stresa, barve listov pa so manj izrazite s prevladujočimi rjavimi toni. Tudi pozna pomlad in vlažna jesen vplivata na zapoznelo jesensko barvanje listov.

Med prvimi javor

Čas jesenskega obarvanja listja je odvisen od več dejavnikov. Določene drevesne vrste rumenijo zgodaj, druge precej pozneje. Med prvimi porumeni javor. Tudi divji kostanj praviloma spremeni barvo že v začetku oktobra, v zadnjem desetletju pa k zgodnjemu rjavenju te drevesne vrste pripomore škodljivec listni zavrtač, zaradi katerega listi začno postopno rjaveti že sredi poletja. Zgodnja sta tudi lipa in lipovec, po dolgoletnih podatkih fenološkega monitoringa Arsa lipa v povprečju porumeni v prvi polovici oktobra, v zadnji tretjini oktobra pa bukev.

Kalijo travni pleveli

Tla so se v toplih in suhih dneh primerno ogrela in posušila in postala primerna za setev pšenice. Ječmen in rž toploto izkoriščata za vznik in pripravo na zimsko sezono. Skrajni setveni rok za pšenico je 25. oktober, ki je predpisan tudi v sklopu izvajanja ukrepa ozelenitve njivskih površin.

Jeseni je priporočljivo poskrbeti tudi za zatiranje plevelov, še posebno na tistih njivah, za katere vemo, da so zapleveljene s travnimi pleveli. Ti začnejo kaliti že jeseni, če je dovolj toplo, spomladi začnejo zelo hitro rasti in so ob običajnem času za zatiranje plevelov že preveliki za učinkovito zatiranje. Pri uporabi herbicidov moramo biti pozorni na dnevne in nočne temperature. V času škropljenja naj bodo dnevne temperature vsaj nad 5 °C, priporočena je 8–10 °C, nočne morajo biti nad 0.